Jedro

Tožena stranka je pravilno presodila, da obtožni predlog, s tem pa tudi tožnico kot oškodovanko, zastopa državni tožilec. Negotovo bodoče dejstvo, da bo morda državni tožilec od pregona odstopil in da bo tožena stranka kot oškodovanka stopila na njegovo mesto, za odobritev BPP v tem trenutku ne zadostuje.

Izrek

Tožba se zavrne.

Vsaka stranka trpi svoje stroške.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP). Iz obrazložitve izhaja, da je tožnica prosila za dodelitev BPP v kazenski zadevi Okrajnega sodišča v Črnomlju I K 49293/2012, v katerem je oškodovanka, in sicer za pravno svetovanje in zastopanje v navedenem kazenskem postopku. Tožena stranka po vpogledu v navedeni spis (K vpisnik) ugotavlja, da je v obravnavani zadevi podan obtožni predlog zoper obdolženega A.A., zaradi kaznivega dejanja nasilja v družini po tretjem in prvem odstavku 191. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1), tožnica pa je v tem postopku oškodovanka. Nadalje iz spisa izhaja, da je obdolženi A.A. na glavni obravnavi dne 22. 4. 2013 že podal svoj zagovor. Na istega dne opravljeni glavni obravnavi je bila zaslišana kot priča tudi tožnica, prav tako so bile zaslišane priče B.B. in C.C. Naslednji narok za glavno obravnavo je razpisan za dne 10. 6. 2013, kjer bodo zaslišane priče, pridobila pa se bo tudi določena pisna dokumentacija. Na podlagi tako ugotovljenega dejanskega stanja je tožena stranka presodila, da trenutku vložitve prošnje ni pravne podlage za dodelitev BPP. Vloženi obtožni predlog in posledično prosilko bo v konkretni kazenski zadevi zastopal pristojni državni tožilec kot državni organ, zato zgolj negotovo dejstvo, da bo tožnica kot oškodovanka morda potrebovala zastopanje po odvetniku ne more biti podlaga za odločanje o BPP za vnaprej. V kolikor bi se v nadaljevanju pokazalo, da bo tožnica kot oškodovanka dejansko potrebovala BPP, zaradi specifičnih procesnih dejanj v kazenskem postopku, bo za zastopanje po odvetniku lahko ponovno vložila prošnjo za BPP.

Glede na navedeno tožena stranka ugotavlja, da je prošnja prosilke za dodelitev BPP nerazumna in kot taka ne izpolnjuje kriterijev iz 24. člena ZBPP.

Tožnica se z izpodbijano odločbo ne strinja in vlaga tožbo zaradi zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Meni, da je tožena stranka nepravilno ravnala, da ni pribavila kazenskega spisa in ga pregledala, temveč je opravila le vpogled v kazenski vpisnik. Nadalje ni nepomembno, da se obdolženec v kazenskem postopku brani z ugovorom, da je tožničina realitetna ocena zaradi njenih duševnih motenj znižana, s čimer skuša dokazati, da mu je tožnica kot oškodovanka pripisala dejanja, ki jih ne bi storil. Zato je sodišče v kazenskem postopku angažiralo sodnega izvedenca psihiatra, ki naj bi podal izvedensko mnenje o realnosti tožničinih zaznav. Skladno z drugim odstavkom 59. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) ima oškodovanec na glavni obravnavi pravico predlagati dokaze, postavljati obdolžencu, pričam in izvedencu vprašanja, dajati pripombe in pojasnila glede njihovih izpovedb ter dajati druge izjave in postavljati druge predloge. Oškodovanec je glede na navedeno določbo pri zastopanju obtožbe v postopku lahko udeležen v najmanj enaki meri kot državni tožilec. Relevantna pojasnila, pripombe in predloge, ki se nanašajo na zadevo, zlasti pa na postopek s sodnim izvedencem psihiatrom, daje le oškodovanka sama. Tožnica je brez pravnega znanja, da bi lahko na tak način, kot je v konkretnem primeru potreben, zastopala obtožbo oziroma podajala navedbe v pravnem smislu in tudi ustrezne dokazne predloge oziroma opozarjala na druga pomembna dejstva in okoliščine v samem postopku. Prav tako ni sposobna utemeljiti pripomb na izvedensko mnenje, če bi bilo to potrebno. Utemeljevanje obtožbe v konkretnem primeru, ko gre za družinsko nasilje, za oškodovanko pomeni tudi zaščito njenih ustavnih pravic do življenja, do dostojanstva in do varnosti. Predlaga, naj sodišče izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne toženi stranki v ponovno odločanje. Zahteva tudi povrnitev stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

K 1. točki izreka: Tožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi je sporna odločba tožene stranke, s katero je zavrnila prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, ki jo je tožnica vložila za pravno svetovanje in zastopanje v kazenskem postopku, v katerem je oškodovanka. Sodišče se v celoti strinja z razlogi izpodbijane odločbe, s katerimi tožena stranka utemeljuje, zakaj v zadevi ni izpolnjen pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči iz prvega odstavka 24. člena ZBPP, po katerem je treba pri presoji o dodelitvi brezplačne pravne pomoči kot pogoje upoštevati okoliščine in dejstva v zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo, med drugim tudi to, ali zadeva ni očitno nerazumna oziroma, da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh. Tožena stranka je v obrazložitvi argumentirano obrazložila svojo odločitev zakaj meni, da v tem trenutku ni pravne podlage za dodelitev BPP. Sodišče nima pomislekov v pravilnost in zakonitost izpodbijane odločbe, zato se v celoti sklicuje na njene razloge (drugi odstavek 71. člena ZUS-1). Sodišče dodaja, da je tožena stranka pravilno presodila, da obtožni predlog, s tem pa tudi tožnico kot oškodovanko, zastopa državni tožilec. Pravilno je navajala, da negotovo bodoče dejstvo, da bo morda državni tožilec od pregona odstopil in da bo tožena stranka kot oškodovanka stopila na njegovo mesto, za odobritev BPP v tem trenutku ne zadostuje. Tožnici je tudi pojasnila, da bo lahko, v kolikor se bo v nadaljevanju pokazalo, da bo kot oškodovanka dejansko potrebovala BPP zaradi specifičnih procesnih dejanj v kazenskem postopku, za zastopanje po odvetniku prošnjo za dodelitev BPP ponovno vložila. V tem primeru pa bo moral organ za BPP njeno prošnjo presojati glede na spremenjene okoliščine.

Tožbeni ugovori niso utemeljeni.

Tožnica v tožbi zatrjuje, da je tožena stranka vpogledala le v kazenski vpisnik, ni pa pribavila kazenskega spisa. Ta očitek ni utemeljen, saj iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je tožena stranka ugotovila, da sta bila zaslišana tako obdolženi A.A. kakor tožnica, da so bile zaslišane že priče ter da je bil narok za glavno obravnavo zaradi zaslišanja prič ter pribave določene pisne dokumentacije preložen na dne 10. 6. 2013. Poleg tega pa iz priloženega upravnega spisa izhaja, da se v spisu nahaja tudi zapisnik o glavni obravnavi voden pod opr. št. I K 49293/2012. Po določbi drugega odstavka 59. člena ZKP lahko v postopku oziroma ima pravico v postopku biti udeležen tudi oškodovanec, ki lahko predlaga dokaze, postavlja obdolžencu, pričam in izvedencem vprašanja, daje pripombe in pojasnila glede njihovih izpovedb ter dajati druge izjave in postavljati druge predloge. Za odločitev pa ni nepomembno, da je bil obdolženec na glavni obravnavi dne 22. 4. 2013 že zaslišan oziroma je že podal svoj zagovor, zaslišana je bila že oškodovanka, prav tako pa sta bili zaslišani priči B.B. in C.C. Tožnica je tako obdolženemu že imela možnost postavljati vprašanja, prav tako pričama, katere morebitne nove dokaze naj bi predlagala pa v tožbi niti ne navaja. Poleg tega pa kot je pojasnila tožena stranka, obtožni predlog in s tem tožnico kot oškodovanko zastopa okrožni državni tožilec. S tem tudi po presoji sodišča varuje tožničine pravne interese. V kolikor pa bi se tekom postopka pokazalo, da tožnica potrebuje BPP zaradi specifičnih procesnih dejanj v kazenskem postopku pa bo, kakor je pojasnila že tožena stranka, lahko ponovno zaprosila za dodelitev BPP. Iz tožbe namreč izhaja le, da je sodišče postavilo sodnega izvedenca psihiatra, ne pa tudi rok za izdelavo mnenja oziroma, kdaj bo sodišče mnenje obravnavalo.

K 2. točki izreka: Izrek o stroških postopka temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po katerem vsaka trpi svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne ali zavrže ali se postopek ustavi.

Ker je sodišče ugotovilo, da tožba ni utemeljena, jo je v skladu z določbo prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo.