Jedro

Predlog se zavrne.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožnica je s tožbo zahtevala vrnitev skupnega zneska 20.494,33 EUR, ki jih je toženki izplačala, ter pri tem zatrjevala, da toženka do njih na podlagi sklenjenih pogodb ni bila upravičena. Tožnica je zatrjevala, da je del sredstev, ki jih je toženka prejela za navedene programe, porabila nenamensko oziroma je prejela izplačila v višjem odstotku, kot je bil dogovorjen delež sofinanciranja v pogodbi med pravdnima strankama.

2. Sodišče prve stopnje je delno ugodilo zahtevku.

3. Pritožbeno sodišče je zavrnilo pritožbo toženke in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Sledilo je zaključku prvostopenjskega sodišča, da določbe o neupravičeni obogatitvi predstavljajo pravilno podlago, saj je bila izpolnjena neobstoječa obveznost. 4. Zoper to sodbo toženka vlaga predlog za dopustitev revizije. Dopustitev revizije predlaga glede vprašanj: – Ali je v primeru, ko je razmerje med pravdnima strankama urejeno s pogodbo, mogoče uporabiti pravila o neupravičeni obogatitvi, ki so določena v 190. členu Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ)? – Ali je v primeru pogodb št. Z-11-573 in št. Z-12-508, ki urejata sofinanciranje programa Zelena knjiga AŠ 2005, sodišče s tem, ko je uporabilo pravila o neupravičeni obogatitvi, kot podlago za ugoditev zahtevku tožeče stranke, zmotno uporabilo materialno pravo in določila 190. člena OZ? – Ali bi morali sodišči v primeru pogodb št. Z-11-573 in št. Z-12-508, ki urejata sofinanciranje programa Zelena knjiga AŠ 2005, uporabiti pravila o razlagi pogodb in navedeni pogodbi, konkretno pa točko 2.4 razlagati na način, da je tožeča stranka, s tem, ko je izplačala sredstva, s konkludentnimi dejanji štela, da predstavljajo zahtevkoma predloženi obračuni stroškov avtorjev ustrezno podlago za izplačilo sredstev sofinanciranja? – Ali je v primeru, ko je pogodba med javno-pravnim in zasebno-pravnim subjektom sklenjena na podlagi upravne odločbe, ki v izreku vsebuje odločitev o višini denarnih sredstev, do katerih je upravičen zasebno-pravni subjekt, pri čemer upravna odločba v izreku ne vsebuje določila o tem, da se bodo razmerja naknadno urejala še s pogodbo in v primeru, ko v trenutku odločanja sodišča upravna odločba ni ne odpravljena ne razveljavljanja in v celoti velja, mogoče uporabiti pravila o neupravičeni obogatitvi? – Ali lahko tožeča stranka, ki je subjekt javnega prava, zahteva vračilo domnevno preveč izplačanih sredstev sofinanciranja, tudi v primeru, ko v nobenem od normativnih aktov (Zakon o lastninskem preoblikovanju Loterije Slovenije, Odlok o ustanovitvi fundacije za financiranje športnih organizacij v Republiki Sloveniji, Pravila Fundacije za financiranje športnih organizacij v Republiki Sloveniji, Pravilnik o sofinanciranju izvajanja letnega programa športa Fundacije za financiranje športnih organizacij v Republiki Sloveniji), ki urejajo njeno delovanje, njene pristojnosti ter pogoje, pod katerimi se urejajo razmerja s prejemniki sredstev, niso določeni pogoji in primeri, v katerih lahko tožeča stranka zahteva vračilo prejetih sredstev ? – Ali je v primeru, ko prejemnik sredstev le ta v celoti porabi za izvajanje programov, ki so v javnem interesu in ko v njegovi premoženjski sferi prejetih sredstev ni več, mogoče trditi, da je prejemnik sredstev neupravičeno obogaten? – Ali je v primeru, ko tožena stranka izvaja programe v javnem interesu in za njihovo izvajanje prejema sofinanciranje v obliki denarnih sredstev, potrebno uporabiti t.i. obogatitveni princip in lahko izplačevalec sredstev/sofinancer zahteva zgolj tisti del najprej sredstev, za katera se ugotovi, da so v trenutku odločanja o zahtevku še vedno v premoženjski sferi prejemnika ? – Ali je sodišče kršilo pravila o dokaznem bremenu in s tem določilo 212. člena Zakon o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ko je dokazno breme o resničnosti trditve ali je tožeča stranka vedela, da plačuje nekaj, česar ne dolguje, pripisalo toženi stranki? – Ali je višje sodišče s tem, ko je svojo odločitev o domnevni neizkazanosti stroškov posameznih programov oprlo na ugotovitve Inšpektorata RS za šolstvo in šport (IRSSS), konkretno pa na Obvestilo IRSŠŠ o ugotovitvah inšpekcijskega nadzora z dne 16. 1. 2015, Obvestila oziroma poročila z dne 11. 2. 2015 ter Poročila o dokumentaciji z dne 23. 10. 2015, kršilo določilo 1. člena Zakon o sodiščih in 23. člena Ustave RS? – Ali je sodišče s tem, ko je od tožene stranke zahtevalo, da dokaže, da je plačala račun izdajatelja A., št. 11/12-AŠ, retroaktivno spremenilo pogoje za izplačilo in upravičenost do sredstev za izvajanje programa, glede na to, da v pogodbi št. D4-12- 341 pogoja izkazanega plačila ni?

5. Predlog ni utemeljen.

6. Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava prek sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena ZPP). Ker v obravnavanem primeru pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso podani, je Vrhovno sodišče predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).

7. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, ki je naveden v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).