Jedro

Čeprav storilec sodišču prve stopnje ni posredoval podatkov o svojem premoženjskem stanju in premoženjskem stanju svojih družinskih članov v obliki trditev, niti izpolnjenih obrazcev, ki mu jih je poslalo sodišče prve stopnje, je po prepričanju pritožbenega sodišča šteti, da je svojo vlogo ustrezno dopolnil, saj je vendarle sodišče seznanil s podatki, ki jih sodišče potrebuje za presojo utemeljenosti predloga za nadomestitev globe z delom v splošno korist.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se storilčev predlog za nadomestitev plačila globe in stroškov postopka z nalogami v splošno korist z dne 9. 3. 2021 ne zavrže in da se storilcu ne naloži plačilo sodne takse v znesku 30,00 EUR.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom zavrglo storilčev predlog z dne 9. 3. 2021, da se mu plačilo globe, ki mu je bila izrečena s sodbo Okrajnega sodišča v Celju PR 722/2020 z dne 15. 1. 2021, nadomesti z delom v splošno korist in mu naložilo v plačilo sodne takse v znesku 30,00 EUR.

2. Zoper sklep se pritožuje storilec, ki smiselno uveljavlja pritožbeni razlog po 3. točki 154. člena Zakona o prekrških (ZP-1). V pritožbi opozarja, da je sodišču prve stopnje po prejemu poziva za dopolnitev nepopolnega predloga za nadomestitev plačila globe z nalogami v splošno korist poslal sklepa prvostopenjskega sodišča z dne 7. 5. 2021 in 17. 6. 2021, s katerima je bil oproščen vseh taks in stroškov postopka, ni pa vedel, da mora kljub vsemu biti izpolnjen tudi obrazec za nadomestilo globe oziroma stroškov postopka z nalogami v splošno korist. Smiselno predlaga, da sodišče njegov predlog vsebinsko obravnava in mu ugodi ter ga oprosti plačila vseh stroškov postopka.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja: (-) da je sodišče prve stopnje ob vpogledu v storilčev predlog za nadomestitev plačila globe in stroškov postopka z delom v splošno korist z dne 9. 3. 2021 ugotovilo, da je predlog nepopoln, ker ne vsebuje vseh navedb glede dejstev, s katerimi se utemeljuje upravičenost do dela v splošno korist, kot to določa prvi odstavek 202.c člena ZP-1, (-) da je zato storilca z dopisom z dne 24. 9. 2021 pozvalo, da predlog v roku petih dni od prevzema dopisa ustrezno dopolni tako, da navede točne podatke zase in za svoje družinske člane ter izpolni priložene obrazce o premoženjskem stanju in premoženjskem stanju svojih družinskih članov, ki vsebujejo tudi soglasja za vpogled v zbirke podatkov, ki so davčna tajnost, (-) da je storilec navedeni dopis prejel 4. 10. 2021 in je rok za dopolnitev predloga iztekel 9. 10. 2021, a ga storilec do dneva izdaje izpodbijanega sklepa (15. 10. 2021) po ugotovitvah sodišča prve stopnje ni ustrezno dopolnil, ker ni predložil ustreznih soglasij za družinske člane, (-) da je storilec sicer 6. 10. 2021 poslal vlogo, s katero pa predloga ni dopolnil, temveč je zgolj zatrjeval, da zahteva za dopolnitev predloga nima podpisa in pečata ter izrazil mnenje, da je neveljavna (v zvezi s tem je sodišče prve stopnje poudarilo, da poziv za dopolnitev res ne vsebuje lastnoročnega podpisa sodnice, pač pa elektronski podpis, ki je enakovreden lastnoročnemu podpisu zaradi prehoda sodišča na elektronsko podpisovanje sodnih pisanj).

5. Ob pregledu spisovnega gradiva v zvezi s pritožbenimi navedbami, v katerih storilec smiselno zatrjuje, da vsebina njegove vloge z dne 6. 10. 2021 ni zgolj nasprotovanje veljavnosti prejetega poziva, je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je storilec skupaj z vlogo z dne 6. 10. 2021 sodišču poslal tudi fotokopijo sklepa Okrajnega sodišča v Celju PR 722/2020 z dne 7. 5. 2021, s katerim je bil oproščen plačila sodne takse v višini 300,00 EUR, ki mu je bila naložena v plačilo s sodbo PR 722/2020 z dne 15. 1. 2021 (s katero mu je tudi bila izrečena globa, za katero v predmetnem postopku prosi, da se mu jo nadomesti z delom v splošno korist) ter fotokopijo sklepa Okrajnega sodišča v Celju EPVD 283/2021 z dne 17. 6. 2021, katerim je bil oproščen plačila sodne takse v višini 30,00 EUR, ki mu je bila naložena v plačilo s sklepom EPVD 283/2021 z dne 17. 3. 2021, s katerim mu je bilo izrečeno prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja. Iz obrazložitev obeh predloženih fotokopij sklepov izhajajo ugotovitve sodišča prve stopnje o storilčevem premoženjskem stanju in socialnih razmerah kot tudi dohodkih in premoženju njegove zunajzakonske partnerke Š. P. Čeprav storilec sodišču prve stopnje ni posredoval podatkov o svojem premoženjskem stanju in premoženjskem stanju svojih družinskih članov v obliki trditev, niti izpolnjenih obrazcev, ki mu jih je poslalo sodišče prve stopnje, je po prepričanju pritožbenega sodišča šteti, da je svojo vlogo ustrezno dopolnil, saj je vendarle sodišče seznanil s podatki, ki jih sodišče potrebuje za presojo utemeljenosti predloga za nadomestitev globe z delom v splošno korist. Iz dokazil, ki jih je priložil k svojemu dopisu, je namreč nedvomno razviden materialni položaj storilca in njegove družine, ki se ugotavlja glede na dohodke in premoženje storilca ter dohodke in premoženje oseb, ki se jih z namenom ugotavljanja materialnega položaja pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, poleg vlagatelja upošteva po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev. Pritožbeno sodišče pri tem poudarja, da izpolnitev obrazca, ki ga je storilcu poslalo sodišče prve stopnje, ni nujni pogoj za vsebinsko obravnavanje predloga za nadomestitev plačila globe z delom v splošno korist, saj ta obrazec ni predpisan z nobenim zakonom ali podzakonskim aktom, temveč služi zgolj kot pripomoček sodišča, ki storilcu omogoča, da lažje in popolno navede podatke, ki jih sodišče potrebuje pri odločanju o predlogu.

6. Obrazci sicer vsebujejo tudi izjavo, da tisti, ki daje podatke, soglaša, da sodišče z namenom ugotavljanja materialnega položaja po uradni dolžnosti pridobi osebne podatke in podatke, ki so davčna tajnost, sodišče prve stopnje pa v 6. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa izpostavlja, da storilec ni podal ustreznih soglasij zase in za družinske člane za pridobivanje podatkov, ki so davčna tajnost, vendar tudi odsotnosti takega soglasja ni mogoče šteti kot utemeljen razlog za zavrženje predloga za nadomestitev globe z delom v splošno korist. Pritožbeno sodišče namreč v nasprotju s sodiščem prve stopnje meni, da pridobitev soglasja storilca in njegovih družinskih članov za vpogled podatke, ki so davčna tajnost, ni nujni pogoj za obravnavanje utemeljenosti predloga.

7. Tretji odstavek 202. c člena ZP-1 namreč določa, da pri ugotavljanju materialnega pogoja iz drugega odstavka 19.a člena tega zakona sodišče smiselno uporablja določbe zakona, ki ureja brezplačno pravno pomoč in do zbirk podatkov, ki so potrebni za ugotavljanje pogoja iz drugega odstavka 19.a člena tega zakona, dostopa pod pogoji iz zakona, ki ureja brezplačno pravno pomoč. Zakon o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) pa v 20. členu določa, da materialni položaj prosilca in njegove družine ugotavlja strokovna služba za BPP, ki po uradni dolžnosti pridobi za to potrebne osebne podatke, tudi podatke, ki štejejo za davčno tajnost, iz obstoječih zbirk podatkov, določenih v zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev in da ob pridobivanju podatkov iz prvega odstavka tega člena oseb, na katere se podatki nanašajo, ni treba predhodno seznaniti (četrti odstavek 20. člena ZBPP). Po prepričanju pritožbenega sodišča je s tem podana zadostna zakonska podlaga za obdelovanje osebnih podatkov (tudi podatkov, ki štejejo kot davčna tajnost), kot to zahtevata 8. in 9. člen Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1).1 Zato tudi odsotnost podpisanih soglasij za obdelovanje podatkov, ki štejejo kot davčna tajnost, ob zgoraj navedenem ne more biti sama po sebi razlog za zavrženje predloga za nadomestitev globe z delom v splošno korist. 8. Glede na navedeno, ko storilec utemeljeno opozarja, da je sodišče prve stopnje razpolagalo s potrebnimi podatki za vsebinsko odločanje in da zato ne bi smelo zavreči njegovega predloga, je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa (deveti odstavek 163. člena ZP-1).

9. V posledici take odločitve bo sodišče prve stopnje v nadaljevanju postopka moralo storilčev predlog vsebinsko obravnavati in odločiti o utemeljenosti predloga za nadomestitev plačila globe z delom v splošno korist. 1 Splošno pravilo iz 8. člena ZVOP-1 določa, da se osebni podatki lahko obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika ter da mora biti namen obdelave osebnih podatkov določen v zakonu, v primeru obdelave na podlagi osebne privolitve posameznika pa mora biti posameznik predhodno pisno ali na drug ustrezen način seznanjen z namenom obdelave osebnih podatkov. Nadalje pa 9. člen ZVOP-1 določa, da se osebni podatki v javnem sektorju lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Prvi odstavek 9. člena ZVOP-1 določa tudi, da se lahko z zakonom določi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika, vendar po mnenju pritožbenega sodišča 20. člen ZBPP, ki se ga uporablja na podlagi tretjega odstavka 202.c člena ZP-1, ne nalaga obveznosti sodišču, da za pridobitev podatkov, ki so davčna tajnost, pridobi soglasje posameznika. Nenazadnje pa tudi prvi odstavek 23. člena Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2) določa, da davčni organ sme upravnim in drugim državnim organom, organom samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilcem javnih pooblastil razkriti podatke o posameznem davčnem zavezancu za izvajanje njihovih z zakonom predpisanih pristojnosti, sodišča pa imajo tudi urejen neposredni dostop do teh podatkov.