Jedro

Sodišče prve stopnje je pravilno ocenilo, da gre za pisno izdelavo dopolnilnega izvedenskega mnenja, za katerega izvedencu pripada nagrada v višini 153,00 EUR. Neutemeljene so pritožbene navedbe, da izvedenka ni odgovarjala na dodatna (nova) vprašanja sodišča, ampak je le odgovorila na pripombe tožnika, vse v okviru naloge, ki ji je bila naložena s prvotnim sklepom. Od vsakega primera posebej je odvisno, ali gre za odgovore na nova vprašanja ali gre zgolj za pojasnjevanje že podanega izvedenskega mnenja.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sodni izvedenki dr. A. A., dr. med., specialistki medicine dela, prometa in športa za dopolnilno izvedensko mnenje, ki ga je sodišče prejelo dne 3. 2. 2022, priznalo nagrado v znesku 153,00 EUR. Navedeni znesek je v plačilo naložilo toženi stranki.

2. Zoper sklep je pritožbo vložila tožena stranka zaradi zmotne uporabe materialnega prava. V pritožbi navaja, da sodna izvedenka ni upravičena do posebne nagrade za izdelavo dopolnilnega izvedenskega mnenja in da je plačilo za opravljeno delo že zajeto v prejeti nagradi za osnovno mnenje. Tožnikove pripombe na izdelano izvedensko mnenje so se nanašale na delovno mesto, ki pa ga je izvedenka že upoštevala pri podaji mnenja. Izpostavljeno je bilo, da izvedenka ni podala mnenja v zvezi z delovnim mestom, na katerega je tožnik razporejen, to je delovno mesto delovodje. Tožnik je pri tem navajal, da na novo delovno mesto formalno niti ni bil razporejen, ter da drugačno delo opravlja zato, ker dela delovodje ni več zmožen opravljati. Izvedenka se je ob dopolnitvi mnenja opredelila do teh pripomb in pojasnila, katero delovno mesto in obremenitve je upoštevala pri svoji oceni. Ker izvedenka ni odgovorila na nova vprašanja, ne gre za dopolnilno izvedensko mnenje v smislu 40. člena Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (v nadaljevanju: Pravilnik)1. Na podane pripombe pa bi izvedenka lahko odgovorila ustno na glavni obravnavi. Tožena stranka se sklicuje na sodno prakso. Iz nje izhaja, da za dopolnitev mnenja izvedencu pripada nagrada le, če presega nalogo, ki mu jo je sodišče naložilo s prvotnim sklepom. Ker je izvedensko delo treba obravnavati kot celoto, izvedenčevega odgovora na pripombe strank, ni mogoče enačiti z izdelavo dopolnilnega izvedenskega mnenja. V konkretnem primeru je šlo le za izvedenkina pojasnila v zvezi s pripombami tožnika glede delovnega mesta, ki je bilo upoštevano pri oceni delazmožnosti. Sodišče tudi ni izdalo posebnega sklepa za pridobitev dopolnilnega izvedenskega mnenja, s katerim bi izvedenki naložilo nova vprašanja. Tožena stranka zato predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da predlog izvedenke za plačilo nagrade in stroškov za dopolnitev izvedenskega mnenja prejetega dne 3. 2. 2022, zavrne.

3. Na pritožbo je odgovorila sodna izvedenka. Pri tem navaja, da se je osnovno vprašanje nanašalo na zmožnost opravljanja dela na delovnem mestu delovodja v enoti B. Tožnikova pooblaščenka pa je nato zahtevala odgovor na popolnoma drugo vprašanje, ki se je nanašalo na lažje delo v enoti C., kamor pa tožnik formalno ni bil razporejen. Tako študij kot tudi dodatna obrazložitev je zahtevala določen čas za podano mnenje in za zapis odgovora. Brez posebnega poglabljanja tudi do sedaj ni izstavila računa za dopolnilno mnenje.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje razčistilo dejstva, bistvena za odločitev v zadevi ter na podlagi pravilne uporabe materialnega prava tudi pravilno odločilo. Pri tem ni kršilo postopkovnih določb, na katere pritožbeno sodišče na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP)2 pazi po uradni dolžnosti.

6. Sodna izvedenka je na zahtevo sodišča dne 5. 1. 2022 v postopku priznanja pravic iz invalidskega zavarovanja, podala izvedensko mnenje. Na podano mnenje je tožnik odgovoril, pri čemer izpostavlja, da je razlogovanje izvedenke, da je delovno mesto po reorganizaciji spremenjeno in ne vsebuje več vseh aktivnosti, ki so predhodno (občasno) obstajale, protispisno, nesklepčno in ga ni mogoče preizkusiti. Sodišče je z dopisom izvedenko pozvalo, da pisno odgovori na tožnikove pripombe. Sodna izvedenka je nato 3. 2. 2022 sodišču posredovala pisno dopolnilno izvedensko mnenje in za to mnenje tudi uveljavljala povrnitev nagrade v višini 153,00 EUR.

7. V zadevi je sporno, ali je sodna izvedenka upravičena do navedene nagrade. Pravilnik v drugem odstavku 40. člena določa, da za pisno izdelavo dopolnilnega izvida in mnenja ali cenitve na podlagi dodatnih vprašanj za pridobitev odgovorov, ki jih sodišče v predmetnem postopku še ni terjalo, pripada sodnemu izvedencu ali sodnemu cenilcu 153,00 EUR. Če je pisna dopolnitev izvida in mnenja ali cenitve zelo zahtevna, pripada sodnemu izvedencu ali sodnemu cenilcu 230,00 EUR, če je izjemno zahtevna pa 255,00 EUR.

8. Pritožbeno sodišče po pregledu listinske dokumentacije ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno ocenilo, da gre za pisno izdelavo dopolnilnega izvedenskega mnenja, za katerega izvedencu pripada nagrada v višini 153,00 EUR. Neutemeljene so pritožbene navedbe, da izvedenka ni odgovarjala na dodatna (nova) vprašanja sodišča, ampak je le odgovorila na pripombe tožnika, vse v okviru naloge, ki ji je bila naložena s prvotnim sklepom. Od vsakega primera posebej je odvisno, ali gre za odgovore na nova vprašanja ali gre zgolj za pojasnjevanje že podanega izvedenskega mnenja. Tudi izvedenka je v odgovoru na pritožbo pojasnila, da je bilo glede na postavljeno vprašanje potrebno pripraviti dodatno obrazložen odgovor, kar pa je terjalo njeno pripravo ter čas za zapis dopolnilnega mnenja. Kot to izhaja tudi iz sodne prakse3, tudi v primeru odgovora na pripombe strank na izvedensko mnenje, gre lahko za situacijo, ko se lahko izvedenčevo delo oceni kot dopolnilni izvid oziroma mnenje. To je odvisno od vsakega konkretnega primera oziroma presoje vsebine mnenja oziroma izvida. Glede na pripombe tožene stranke, da bi izvedenka lahko odgovorila tudi ustno na glavni obravnavi, pritožbeno sodišče sicer sprejema omenjene pritožbene navedbe, vendar je glede na konkretno zadevo potrebno ugotoviti, da je pridobitev dopolnilnega izvedenskega mnenja očitno zadostovala, saj stranki na navedeno mnenje nista podali pripomb, tako da dodatno zaslišanje sodne izvedenke na naroku za glavno obravnavo ni bilo potrebno. S tem pa so odpadli morebitni dodatni stroški zaradi zaslišanja sodne izvedenke.

9. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 2. točke 365. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

1 Ur. l. RS, št. 2/21. 2 Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami. 3 Glej sklep II Cp 1469/2020 z dne 14. 9. 2020.