Jedro

Izjava o pridobitvi lastninske pravice z dne 21.12.2001 podana s strani Republike Slovenije, Ministrstva za promet, Direkcije za železniški promet, vsebuje le navedbo posameznih parcel s kulturami "vrt", "travnik", "pašnik", "gozd", "neplodno", zato na njeni podlagi ni bilo mogoče opraviti vpisa, da gre za železniško infrastrukturo kot javno dobro. Abstraktna izjava brez priloženega dokazila o naravi in statusu zemljišča, na podlagi katerega bi bilo mogoče preveriti status zemljišča, ne predstavlja take listine, na podlagi katere bi bilo mogoče opraviti predlagani vpis.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se zato sklep sodišča prve stopnje s p r e m e n i tako, da se ugovoru S.Ž. zoper sklep opr.št. Dn 528/2002 z dne 11.06.2002 ugodi in se zato ta sklep v delu, ki se nanaša na parcele št. 1550/1, 1550/2 in 1550/3 razveljavi ter predlog za vpis zavrne.

Zaznamba vložene pritožbe in opravljeni vpis se izbrišeta.

Obrazložitev

Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijanim sklepom odločilo, da ostane v veljavi sklep opr.št. Dn 528/2002, izdan po zemljiškoknjižni referentki dne 11.06.2002, s katerim je bilo odločeno, da se pri parcelah, vpisanih v vložku št. 326 k.o. K., ki med drugim vsebuje tudi parcele št. 1550/1, 1550/2 in 1550/3, dovoli vknjižba javnega dobra - javne železniške infrastrukture.

Zoper sklep se pritožujejo S.Ž. po pooblaščencu. Pritožba navaja, da nepremičnine, na katere se nanaša pritožba, niso javna železniška infrastruktura, ker ne ustrezajo definiciji te infrastrukture v smislu Zakona o železniškem prometu. Že ugovoru zoper sklep o vpisu je pritožnik predložil dokaze, da parcele št. 1550/1, 1550/2 in 1550/3 niso del javne železniške infrastrukture. Gre za evidenco, ki sta jo skupno sestavila predlagatelj vpisa in pritožnik.

Pritožba je utemeljena.

V obravnavanem primeru je bil predlagan vpis javnega dobra - javne železniške infrastrukture s strani Republike Slovenije na podlagi 38.čl. Zakona o železniškem prometu (ZZEIP - Ur.l. RS št. 92/1999 s spremembami), ki predpisuje, da se tisto zemljišče, ki je bilo do začetka veljavnosti tega zakona že uporabljeno za gradnjo javne železniške infrastrukture, pa kot tako v zemljiško knjigo še ni bilo vpisano, vpiše v zemljiško knjigo na poseben vložek kot javno dobro po skrajšanem postopku brez zemljiškoknjižne listine, ne glede na svojo vrednost. Predlogu pa je potrebno priložiti izjavo novega lastnika o pridobitvi lastninske pravice po tem zakonu. Izjava je bila sicer v obravnavanem primeru predlogu priložena, vendar ta enostranska listina sama po sebi (l.št.4 spisa Dn št. 528/2002) ni bila zadostna podlaga za predlagani vpis. 9.čl. in 10.čl. ZZEIP določata, katera zemljišča imajo status javne železniške infrastrukture oziroma so njen sestavni del. V konkretnem primeru pa izjava o pridobitvi lastninske pravice z dne 21.12.2001 podana s strani Republike Slovenije, Ministrstva za promet, Direkcije za železniški promet, vsebuje le navedbo posameznih parcel s kulturami "vrt", "travnik", "pašnik", "gozd", "neplodno", zato na njeni podlagi ni bilo mogoče opraviti vpisa, da gre za železniško infrastrukturo kot javno dobro. Iz izjave namreč sploh ni razvidno, da gre res za zemljišče iz 1.odst. 38.čl. ZZEIP, ki je bilo že uporabljeno za gradnjo železniške infrastrukture. 3.odst. 38.čl. navedenega zakona sicer res določa, da je potrebno predlogu za zemljiškoknjižni vpis priložiti pisno izjavo o pridobitvi lastninske pravice po tem zakonu ne da bi bilo potrebno predložiti tudi zemljiškoknjižno listino, vendar omenjena abstraktna izjava brez priloženega dokazila o naravi in statusu zemljišča, na podlagi katerega bi bilo mogoče preveriti status zemljišča, ne predstavlja take listine, na podlagi katere bi bilo mogoče opraviti predlagani vpis.

Do tega zaključka vodi tudi uporaba 51.čl. Zakona o stavbnih zemljiščih (ZSZ - Ur.l. RS št. 44/97), po katerem se zemljišča, na katerih so ob uveljavitvi zakona že bili zgrajeni objekti iz 3.čl. ZSZ (med njimi tudi javna infrastruktura prometa in zvez), pa v zemljiški knjigi še niso bila vpisana kot javno dobro, kot taka vpišejo na predlog lastnika in na podlagi uporabnega dovoljenja, kadar je to predpisano. To določilo pa je potrebno razlagati v povezavi s 5.čl. ZSZ, veljavnim v času vložitve zemljiškoknjižnega predloga, po katerem je nepremičnina pridobila status grajenega javnega dobro šele z ustrezno upravno odločbo.

Podobno določilo ima sedaj Zakon o graditvi objektov (ZGO-1, Ur. l. RS št. 110/2002), ki velja od 1.1.2003 in s katerim je bil 5. čl. ZSZ razveljavljen. V 211. čl. določa, da grajeno javno dobro, kot ga opredeljujejo določbe tega zakona, ureja med drugim tudi Zakon o železniškem prometu, v 213. čl. pa sedaj izrecno predpisuje način ureditve statusa grajenega javnega dobra za tiste primere, ko to še ni bilo urejeno. V zemljiški knjigi se v takih primerih opravi zaznamba o javnem dobru šele na podlagi pravnomočne odločbe pristojnega resornega ministrstva o pridobitvi statusa grajenega javnega dobra. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da se ugovoru zoper sklep o vpisu ugodi, sklep Dn št. 528/2002 razveljavi ter predlog za vpis zavrne. Hkrati je odločilo tudi o izbrisu zaznambe vložene pritožbe in izbrisu opravljenega vpisa (3.tč. 95.čl. ZZK7/95).