Jedro

Od trenutka, ko je tožba toženi stranki vročena, mora ta sama skrbeti, da sodišču pravočasno sporoči spremembe naslova in si s tem zagotovi vročitev pisanj.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

V izpodbijanem sklepu je sodišče prve stopnje zavrnilo toženčev predlog za obnovo postopka v smislu določila 2. točke 394. člena ZPP, ker zaradi nepravilne vročitve sodbe višjega sodišča ni mogoče razveljaviti odločbe višjega sodišča in še manj odločbo sodišča prve stopnje, toženi stranki pa je bilo omogočeno sodelovanje v postopku.

Zoper sklep se pritožuje tožena stranka in navaja, da je bila sodba sodišča druge stopnje tudi po stališču sodišča prve stopnje toženi stranki nepravilno vročena, zato tožena stranka ni imela možnosti, da bi se z njo seznanila ter glede na vsebino ustrezno ukrepala. Revizijo pa je potrebno vložiti v roku 30 dni po vročitvi pravnomočne sodbe sodišča druge stopnje. Ker toženi stranki pravnomočna sodba sodišča druge stopnje ni bila vročena, tožena stranka revizije ni mogla pravočasno vložiti, zato ji je bila kršena pravica do pravnega sredstva. Sodišče prve stopnje napačno interpretira vsebino določila 2. odst. 394. člena ZPP, saj mora biti stranki omogočeno sodelovanje pred sodiščem v vseh fazah pravdnega postopka, kamor nedvomno spada tudi vlaganje pravnih sredstev. Zato tožena stranka predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in predlogu za obnovo postopka ugodi.

Pritožba ni utemeljena.

Obnovitveni razlog iz 2. točke 394. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) je podan, če kakšni stranki z nezakonitim ravnanjem, zlasti z opustitvijo vročitve ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem. Iz določila 1. odst. 145. člena pa tudi, da če stranka do vročitve odločbe druge stopnje, s katero se konča postopek, spremeni svoj naslov, mora to takoj sporočiti sodišču. Od trenutka torej, ko je tožba toženi stranki vročena, mora ta sama skrbeti, da sodišču pravočasno sporoči spremembe naslova in si s tem zagotovi vročitev pisanj. Sodba Višjega sodišča v Ljubljani opr. št. II Cp 5039/2005 z dne 12.4.2006 je bila sodišču prve stopnje vrnjena z oznako, da naslovnik pošiljke ni dvignil, zato v konkretni zadevi sodišče prve stopnje ni imelo razloga za to, da bi lahko sklepalo, da se je tožena stranka z danega naslova odselila, saj se je pošiljka, s katero je poskušalo vročiti odločbo sodišča druge stopnje toženi stranki, vračala z oznako „ni dvignil“ in ne z oznako „preseljen“. Iz spisa pa tudi ne sledi, da bi tožena stranka o spremembi bivališča obvestila sodišče, tako kot ji to nalaga določilo 1. odst. 145. člena ZPP. Sodišče prve stopnje je glede na podatke, ki so mu bili dani na razpolago, ravnalo skladno z določili Zakona o pravdnem postopku, ki se nanašajo na vročitev pisanj strankam. Toženi stranki je bilo jasno, da je v teku pravdni postopek in da je zadeva v fazi pritožbenega postopka in je z opustitvijo svoje dolžnosti iz 1. odst. 145. člena sama onemogočila pravočasno seznanitev z vsebino odločbe sodišča druge stopnje. Posledica opustitve dolžnosti sporočila spremembe naslova pa je res zelo neugodna, saj dovoljuje nadomestni vročitev, ki jo je sodišče prve stopnje glede na razpoložljive podatke tudi pravilno opravilo.

Uveljavljeni pritožbeni razlogi tako niso podani, prav tako tudi ne razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (2. odst. 350. člena ZPP), zato je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).