Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Zgolj nezadovoljstvo predlagatelja z Višjim sodiščem v Ljubljani in posledično nezaupanje v pristojno sodišče, ne pomeni utemeljenega razloga za prenos pristojnosti.
Predlog se zavrne.
1.V zapuščinski zadevi Okrajnega sodišča v Domžalah D 110/2000 je dedič A. A. po skrbnici 20. 11. 2024 vložil pritožbo zoper sklep D 110/2000 z dne 29. 10. 2024.
2.A. A. po skrbnici predlaga določitev drugega višjega sodišča za odločanje o njegovi pritožbi, ker mu Okrajno sodišče v Domžalah in ljubljanska sodišča že od leta 1996 dalje nezakonito sodijo z zlorabo socialne stiske in pravdne nesposobnosti, Višje sodišče v Ljubljani pa brez upoštevanja Ustave ter 6. in 13. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah njihove sodbe nezakonito potrjuje. Svoj predlog utemeljuje s tem, da je 26. 1. 2024 Vrhovno sodišče seznanil s kaznivimi dejanji, ki naj bi jih storili sodniki Višjega sodišča v Ljubljani z odločitvijo II Cp 2032/2022 z dne 28. 11. 2023, ko so potrdili odločitev Okrajnega sodišča v Domžalah v zadevi N 17/2019 z dne 24. 5. 2022.
3.Predlog ni utemeljen.
4.Vrhovno sodišče lahko na predlog stranke določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi (67. člen Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Delegacijo je torej mogoče dopustiti predvsem takrat, kadar bi bila določitev drugega pristojnega sodišča smotrna zaradi razlogov ekonomičnosti ter v tistih primerih, ko je objektivno gledano lahko omajano zaupanje strank ali javnosti v nepristranskost vseh sodnikov pristojnega sodišča. Pravni standard "drugih tehtnih razlogov" zajema različne okoliščine, ki niso v neposredni zvezi s samo zadevo, ampak lahko nanjo vplivajo od zunaj in zadevajo celotno sodišče. Predlagatelj delegacije mora zato navesti in utemeljiti konkretne razloge in okoliščine, ki se nanašajo na prav vse sodnike stvarno in krajevno pristojnega sodišča, ki bi lahko pri razumnem človeku in v očeh javnosti ustvarile upravičen dvom o nepristranskosti sojenja na tem sodišču.
5.Zgolj nezadovoljstvo predlagatelja z Višjim sodiščem v Ljubljani in posledično nezaupanje v pristojno sodišče, ne pomeni utemeljenega razloga za prenos pristojnosti. Pomisleke v sposobnost nepristranskega odločanja posamičnega sodnika lahko predlagatelj odpravi s predlogi za njegovo izločitev. Institut delegacije pristojnosti namreč pomeni izjemo od splošnih pravil o krajevni pristojnosti, zato je razloge za delegacijo pristojnosti sodišča treba razlagati restriktivno (po sodni praksi so taki na primer primeri, ko je ena od strank zaposlena na sodišču in podobno).
6.Ker je Vrhovno sodišče ocenilo, da v predlogu predstavljene okoliščine ne upravičujejo uporabe 67. člena ZPP, je predlog predlagatelja za določitev drugega sodišča za odločanje o njegovi pritožbi zavrnilo.
RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 67
*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.