Jedro

Preložitev naroka zaradi bolezni (stranke, zakonitega zastopnika idr.) praviloma ni upravičen razlog za preložitev naroka.

Bolezen (poškodba) je lahko le izjemoma razlog za preložitev naroka, in sicer če sta izpolnjena za to določena zakonska pogoja. Prvi pogoj je, da je bolezen (v razmerju do razpisanega naroka) nenadna in nepredvidljiva, t.j. če je nastopila prav na dan naroka ali tik pred njim, tako, da se stranka na to okoliščino objektivno ni mogla pripraviti. Drugi pogoj je, da je bolezen (poškodba) takšne narave, da stranki onemogoča prihod na sodišče in sodelovanje na naroku.

Izrek

1. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

2. Tožeča stranka sama nosi svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo vzdržalo v veljavi sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 88270/2009 z dne 30. 6. 2009 v 1. in 3. odstavku izreka v celoti (I). Toženi stranki je še naložilo, da je dolžna povrniti tožeči stranki nadaljnje pravdne stroške v višini 903,00 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (II).

2. Zoper navedeno sodbo se je pravočasno pritožila tožena stranka. Navaja, da ji je bila sodba nepravilno vročena in da se zakonita zastopnica tožene stranke zaradi bolezni ni mogla udeležiti obravnave. Predlaga razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje. Pritožbenih stroškov ne priglaša. 3. Tožeča stranka je v odgovoru na pritožbo nasprotovala pritožbenim razlogom in predlagala višjemu sodišču, da pritožbo zavrne in izpodbijano sodbo potrdi. Priglasila je pritožbene stroške.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbene navedbe glede nepravilne vročitve sodbe so brezpredmetne z ozirom na to, da je pritožba pravočasno vložena. Vse morebitne kršitve pri vročanju sodbe so s pravočasno vložitvijo pritožbe sanirane in si pritožnica tudi od morebitne pritrditve pritožbenim razlogom glede nepravilne vročitve ne more obetati nikakršne pravne koristi.

6. Pritožba z očitkom sodišču prve stopnje, da je opravilo glavno obravnavo v odsotnosti zakonite zastopnice tožene stranke, ki se obravnave ni mogla udeležiti zaradi bolezni, smiselno uveljavlja pritožbeni razlog bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP. Citirana kršitev je podana, če kakšni stranki z nezakonitim postopanjem ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da sodišče prve stopnje te kršitve ni zagrešilo.

7. Drugi odstavek 115. člena ZPP določa, da če stranka, zakoniti zastopnik, pooblaščenec (idr.) ne pride na narok zaradi zdravstvenih razlogov, lahko sodišče narok preloži le, če je bolezen ali poškodba nenadna in nepredvidljiva ter ji onemogoča prihod na sodišče ali sodelovanje na naroku. To ne pomeni, kot zmotno razume pritožba, da je bolezen (stranke, zakonitega zastopnika idr.) upravičen razlog za preložitev naroka. Iz citiranega določila izhaja ravno nasprotno: bolezen (stranke, zakonitega zastopnika idr.) praviloma ni upravičen razlog za preložitev naroka. Takšna restriktivna zakonska ureditev je razumljiva, saj pravici stranke, da se osebno udeleži postopka, stoji nasproti pravica druge stranke do sodnega varstva in do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, ki je v tem primeru močnejša. Drugače povedano, pravica stranke, da sodišče odloči v njeni stvari, ne more biti odvisna od zdravstvenega stanja nasprotne stranke.

8. Bolezen (poškodba) je lahko le izjemoma razlog za preložitev naroka, in sicer, če sta izpolnjena za to določena zakonska pogoja. Prvi pogoj je, da je bolezen (v razmerju do razpisanega naroka) nenadna in nepredvidljiva, t.j. če je nastopila prav na dan naroka ali tik pred njim, tako, da se stranka na to okoliščino objektivno ni mogla pripraviti. Ta pogoj v obravnavanem primeru ni bil izpolnjen. V potrdilu o odsotnosti z dela zaradi bolniškega staleža, ki ga je tožena stranka priložila svoji prošnji za preložitev naroka, je kot prvi dan zadržanosti z dela naveden 20. 3. 2012. To pomeni, da je zakonita zastopnica tožene stranke že dva dni pred razpisano glavno obravnavo vedela, da se obravnave ne bo mogla udeležiti, in je imela najmanj en dan časa, da poskrbi, da se naroka udeleži pooblaščenec. Razlogov, zaradi katerih je bila onemogočena to storiti, pa tožena stranka ni navedla.

9. Drugi pogoj je, da je bolezen (poškodba) takšne narave, da stranki onemogoča prihod na sodišče in sodelovanje na naroku. Nezmožnosti za delo namreč ne gre enačiti z nezmožnostjo pristopa na narok, saj sodelovanje na naroku praviloma terja skromnejše psihofizične sposobnosti kot opravljanje rednih delovnih obveznosti s polnim delovnim časom. Ni torej vsak upravičen razlog za bolniški stalež tudi upravičen razlog za nepristop na glavno obravnavo. Stranki v predlogu za preložitev naroka sicer ni treba razkrivati vseh podatkov o svoji bolezni, mora pa opisati tiste bolezenske simptome, ki izkazujejo, da se naroka ni bila sposobna udeležiti (npr. zaradi vročine). Tudi tega pogoja tožena stranka ni izkazala.

10. Odločitev prvostopnega sodišča, ki naroka ni preložilo, je bila zato pravilna. Temelji na pravilnem izhodišču, da ne zadostuje, da stranka sodišču zgolj sporoči, da je zbolela, pač pa mora izkazati tudi zgoraj navedene pogoje.

11. Ker tudi ni našlo razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo. Odločilo je, da tožeča stranka sama nosi svoje pritožbene stroške, ker z odgovorom ni prispevala k odločitvi o pritožbi.