Ps-1/00

15. 6. 2000

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Janeza Štritofa iz Rake na seji dne 15. junija 2000

s k l e n i l o:

Pobuda za začetek postopka za oceno protiustavnosti delovanja političnih strank ZLSD,SDS, LDS, SNS, SLS, SKD in DESUS se zavrže.

O b r a z l o ž i t e v

1.Pobudnik navaja, da so vse parlamentarne politične stranke pri volitvah novega predsednika Vlade dne 3. 5. 2000 ravnale protiustavno, ker so na različne načine nadzorovale poslance, kako glasujejo. Zlasti naj bi bilo tako ravnanje v izrecnem nasprotju s 111. členom Ustave, ki določa za volitve predsednika Vlade tajno glasovanje. V dokaz svojih trditev se sklicuje na poročanje javnih glasil in na izjave nekaterih poslancev. Pobudnik predlaga, naj navedeno ravnanje političnih strank oceni Ustavno sodišče, saj gre, po njegovem mnenju, za delovanje, katerega protiustavnost mora oceniti Ustavno sodišče (11. točka prvega odst. 21. člena Zakona o Ustavnem sodišču, Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju: ZUstS). Predlaga tudi prednostno obravnavanje zadeve.

2.Po prvem odstavku 68. člena ZUstS lahko vsak da pobudo, predlagatelji iz 23. člena pa zahtevo za oceno protiustavnosti aktov in delovanja političnih strank. Po prvem odstavku 24. člena, ki se na podlagi 49. člena smiselno uporablja tudi v postopku odločanja o protiustavnem delovanju političnih strank, je procesna predpostavka za vložitev pobude izkazan pobudnikov pravni interes. Po ustaljeni praksi Ustavnega sodišča mora biti tak interes neposreden in konkreten. Splošen in abstrakten interes ne zadošča. Ugoditev pobudnikovemu predlogu mora privesti do spremembe njegovega pravnega položaja (tako npr. v sklepih št. U-I-72/97 z dne 16. 10. 1997 - OdlUS VI, 129 in št. U-I-156/97 z dne 17. 6. 1998 - OdlUS VII, 134). Glede na to bi bil pobudnikov pravni interes za vložitev pobude podan, če bi delovanje politične stranke, katerega oceno predlaga, neposredno posegalo v njegove pravice, pravne interese ali pravni položaj.

3.Pobudnik utemeljuje svoj pravni interes kot splošno skrb za spoštovanje in natančno izvajanje vseh predpisanih postopkov pri delovanju Državnega zbora, političnih strank in posameznih poslancev strank, ki so zastopane v Državnem zboru. Svoj pravni interes izvaja tudi iz volilne pravice.

4.Ustavno sodišče takega splošnega interesa ne more priznati za pravni interes po 24. členu ZUstS. Čeprav je spoštovanje Ustave s strani političnih strank pri vseh njihovih ravnanjih in vsem delovanju bistvenega pomena za funkcioniranje demokratične države, pa konkretno očitano dejanje ne posega v pravni položaj pobudnika, tudi kot volilca ne. Svoj interes, kakor ga opisuje v pobudi, lahko uveljavi v kateri od strank, preko instituta civilne družbe in na volitvah v Državni zbor. Konkretno očitano protiustavno ravnanje političnih strank, tudi če bi se izkazalo za resnično, ne pomeni takšnega ogrožanja načel demokratične države (1. člen Ustave), da bi predstavljalo neposreden poseg v pravice, pravne interese ali pravni položaj pobudnika oziroma vsakega državljana.

5.Ustavno sodišče je ta sklep sprejelo na podlagi 25. člena ZUstS in prve alinee 52. člena Poslovnika Ustavnega sodišča Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 49/98) v sestavi: predsednik Franc Testen ter sodnice in sodniki dr. Janez Čebulj, dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, Milojka Modrijan, dr. Mirjam Škrk, dr. Lojze Ude in dr. Dragica Wedam-Lukić. Sklep je sprejelo soglasno.

P r e d s e d n i kFranc Testen