Jedro

Navedena kršitev, ki jo zatrjuje tožnik, je kršitev pravil upravnega postopka o tem, katera uradna oseba je pooblaščena za postopek in za odločanje (28. do 32. člen ZUP). Tako kršitev lahko stranka uveljavlja s pritožbo zoper izdano odločbo (4. točka prvega odstavka 237. člena ZUP), ni pa očitana kršitev razlog za odpravo odločbe po nadzorstveni pravici.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je toženka zavrnila tožnikovo zahtevo za odpravo odločbe Inšpektorata RS za promet, energetiko in prostor, Območne enote Novo mesto, št. 06122-3259/2007-21(8204) z dne 23. 11. 2011 po nadzorstveni pravici.

2. Iz obrazložitve odločbe izhaja, da je tožnik odpravo odločbe po nadzorstveni pravici predlagal po 1. točki prvega odstavka 274. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), in sicer iz razloga, ker jo je izdal nepristojen organ, saj inšpektor ni izpolnjeval strokovnih pogojev za opravljanje dela. Toženka je na to odgovorila, da je sporno odločbo izdala uradna oseba inšpektorata, s pooblastilom za odločanje v skladu z 28. členom ZUP. Predvsem pa vprašanje, ali uradna oseba pristojnega organa izpolnjuje pogoje za zasedbo delovnega mesta in za opravljanje upravnih nalog, ni vprašanje stvarne pristojnosti.

3. Tožnik se s tako odločitvijo ne strinja. V obširni tožbi med drugim navaja, da je ugotovljeno neizpolnjevanje pogojev A.A. za zasedbo delovnega mesta gradbenega inšpektorja razlog za odpravo odločbe po nadzorstveni pravici po 1. točki prvega odstavka 274. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). S tem, ko v zadevi ni odločala strokovno usposobljena oseba, je bilo poseženo v njegove človekove pravice iz 14. in 15. člena Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju Ustava RS). Poudarja, da toženka ni sprejela odločitve v zvezi s vprašanjem zakonitosti sprejetih odločitev glede vodenja postopkov in odločanja uradne osebe A.A. Zato o ničnosti inšpekcijske odločbe še ni bilo odločeno, na ničnost pa mora paziti sodišče ves čas postopka, po uradni dolžnosti. Z izigravanjem pravil ZUP toženka tožniku onemogoča vstop v postopek. Na ta način lastnik nepremičnine niti nima možnosti učinkovitega pravnega sredstva iz 25. člena Ustave RS. Uveljavlja tudi neustavnost Zakona o inšpekcijskem nadzoru (v nadaljevanju ZIN) in ZUP. Slednji kot pritožbenega razloga ne predvideva razloga, da je odločbo izdal nekdo, ki za to ni izpolnjeval pogojev, zato gre za pravno praznino.

4. Predlaga, naj sodišče odpravi sklep (pravilno: odločbo) št. 0612-635/2011-MOP-107 z dne 2. 12. 2016, samo ugotovi nezakonitost odločbe št. 06122-3259/2007-21(8204) z dne 23. 11. 2011, odločbo 06122-3259/2007-8204-3 z dne 26. 9. 2007 izreče za nično ter ugotovi, da je toženka z izdajo odločbe št. 06122-3259/2007-21(8204) z dne 23. 11. 2011 kršila njegove ustavne pravice iz 2., 5., 14., 22., 25., 33., 67., 120. in 153. člena Ustave RS. Predlaga tudi povrnitev stroškov tega postopka.

5. Toženka je sodišču dostavila upravne spise, ki se nanašajo na obravnavano zadevo, na tožbo pa ni odgovorila.

6. Tožba ni utemeljena.

7. Sodišče uvodoma pojasnjuje, da je predmet tega upravnega spora le presoja zakonitosti odločbe Ministrstva za okolje in prostor št.0612-635/2011-MOP-107 z dne 2. 12. 2016, kot navaja tožnik na naslovni strani tožbe, ne pa tudi presoja zakonitosti odločb toženke št. 06122-3259/2007-21(8204) z dne 23. 11. 2011 in št. 06122-3259/2007-8204-3 z dne 26. 9. 2007. Zoper obe odločbi je namreč tožnik sprožil upravna spora, ki sta bila pravnomočno končana že pred vložitvijo predmetne tožbe z odločitvama tega sodišča I U 270/2012 z dne 11. 10. 2012 in I U 1539/13 z dne 13. 2. 2014, pri čemer sodišče v navedenih odločbah ni ugotovilo njihove ničnosti oziroma neustavnosti. Tudi sicer bi bila tožba zoper obe navedeni odločbi vložena prepozno.

8. V zadevi je torej sporna odločitev o tožnikovi zahtevi za odpravo odločbe Inšpektorata RS za promet, energetiko in prostor, Območne enote Novo mesto, št. 06122-3259/2007-21(8204) z dne 23. 11. 2011, po nadzorstveni pravici, ki jo je tožnik vložil 4. 7. 2016 iz razloga po 1. točki prvega odstavka 274. člena ZUP, kot to ugotavlja toženka. Tej ugotovitvi tožnik ne ugovarja. Po navedeni določbi pristojni organ po nadzorstveni pravici odpravi odločbo po njeni izdaji in vročitvi, če jo je izdal stvarno nepristojen organ, pa ne gre za primer iz prve točke 279. člena tega zakona.

9. Sodišče se strinja z razlogi izpodbijane odločbe, s katerimi je toženka utemeljila, da očitek neustrezne izobrazbe in neizpolnjevanje pogojev za zasedbo delovnega mesta gradbenega inšpektorja ne pomeni odločanja nepristojnega organa in zato ni eden izmed razlogov za odpravo odločbe po nadzorstveni pravici. Sodišče zato sledi njeni obrazložitvi (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1), v zvezi z navedbami v tožbi pa dodaja:

10. Navedena kršitev, ki jo zatrjuje tožnik, je kršitev pravil upravnega postopka o tem, katera uradna oseba je pooblaščena za postopek in za odločanje (28. do 32. člen ZUP). Tako kršitev lahko stranka uveljavlja s pritožbo zoper izdano odločbo (4. točka prvega odstavka 237. člena ZUP), ni pa očitana kršitev razlog za odpravo odločbe po nadzorstveni pravici.

11. Toženka tudi ne izigrava pravil ZUP in tožniku ne onemogoča vstopa v postopek. Tožnik je namreč imel možnost pritožbe zoper odločbo 06122-3259/2007-21(8204) z dne 23. 11. 2011, ki pa je po podatkih upravnega spisa niti ni vložil, čeprav je v času pritožbenega roka za neustrezno izobrazbo gradbenega inšpektorja že vedel (glej pritožbo zoper odločbo Inšpektorata RS za promet, energetiko in prostor, Območne enote Novo mesto, št. 06122-3259/2007-19(8204) z dne 14. 11. 2011). Prav tako je imel možnost zoper to odločbo uveljavljati izredna pravna sredstva, kar je tudi storil. Zoper vsako odločitev prvostopenjskega organa in toženke o izrednih pravnih sredstvih mu je bila torej zagotovljena pravica do pravnega sredstva tj. do pritožbe oziroma do tožbe. Glede na to ZIN in ZUP zagotavljata učinkovito pravno varstvo in nista v nasprotju z Ustavo RS.

12. Sodišče je zato na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 odločilo, kot izhaja z izreka sodbe, brez presoje tožbenih navedb, ki ugotovitev iz izpodbijane odločbe, ki so za odločitev bistvene, ne prerekajo, in se nanašajo na odločitve, ki niso predmet presoje v tem upravnem sporu. Ker izpodbijana odločitev temelji na dokazih, ki so bili že izvedeni v postopku izdaje izpodbijane odločbe (drugi odstavek 51. člena ZUS-1), v tožbi navedena nova dejstva in dokazi pa niso pomembni za odločitev, je sodišče v skladu z drugo alinejo drugega odstavka 59. člena ZUS-1 odločilo brez glavne obravnave.

13. V skladu s četrtim odstavkom 25. člena ZUS-1 v primeru, če sodišče tožbo zavrne, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.