Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Glede na določbo 7. točke prvega odstavka 24. člena ZSVarPre bi moral organ za BPP v postopku dodelitve BPP tožnici ugotoviti, ali gre v primeru dveh poslovnih prostorov za premoženje, ki se po določbi ZSVarPre ne upošteva. V zvezi s tem bi moral tožnico pozvati na izjasnitev in predložitev ustreznih morebitnih dokazov in nato, glede na ugotovitve postopka, o zadevi odločiti.
I. Tožbi se ugodi, odločba Okrožnega sodišča v Kranju št. Bpp 1221/2013 z dne 12. 12. 2013 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.
II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 15,00 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.
Organ za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Kranju je z izpodbijano odločbo zavrnil prošnjo tožnice za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) v obliki pravnega svetovanja in zastopanja pred sodiščem na prvi in drugi stopnji ter v obliki oprostitve stroškov postopka za izvedenca v zvezi s pravdnim postopkom I P 482/2010, ki se vodi pred Okrožnim sodiščem v Kranju. V zvezi z izpolnjevanjem finančnega kriterija za dodelitev BPP navaja, da se skladno s 14. členom Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) v zvezi s 27. členom Zakona o socialno varstvenih prejemkih (v nadaljevanju ZSVarPre) BPP ne odobri, če ima prosilec ali njegova družina prihranke ali premoženje, ki dosegajo ali presegajo višino 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka (v letih 2013 in 2014 je to 13.780,00 EUR). Ugotavlja, da je tožnica v svoji vlogi in prilogah med drugim navedla, da je njen izvenzakonski partner A.A. lastnik dveh poslovnih prostorov, o čemer se je organ za BPP prepričal tudi z vpogledom v evidenco zemljiške knjige in v podatke GURS. Ugotovljeno je bilo, da je tožničin partner lastnik poslovnega prostora št. 131 v stavbi št. 77, k.o. ..., v vrednosti, ki znaša po podatkih GURS 9.514,00 EUR in poslovnega prostora št. 100 v stavbi št. 77, k.o. ..., v vrednosti 11.479,00 EUR. Tako že skupna vrednost navedenih poslovnih prostorov presega premoženjski cenzus za dodelitev BPP. Pojasnjuje tudi, da hipoteka na obeh nepremičninah (poslovnih prostorih) v lasti njenega izvenzakonskega partnerja ni ovira za razpolaganje z navedenima nepremičninama.
Tožnica v tožbi navaja, da je invalid II. kategorije s statusom polovičnega delovnega časa ter da se je po tem, ko je na Zavodu za zaposlovanje izgubila nadomestilo, prijavila na ZPIZ Kranj, kjer sedaj prejema nadomestilo v višini 392,72 EUR. V nadaljevanju tožbe navaja svoje mesečne obveznosti in našteva stroške ter opisuje svojo življenjsko zgodbo. V zvezi z dvema poslovnima prostoroma v stavbi ... se sklicuje na sklep o izvršbi In 241/2013 upnika B., proti A.A. s.p. zaradi izterjave 12.547,03 EUR s pp z dne 16. 8. 2013, na sklep o izvršbi In VL127602/2013 upnika B. d.d., zaradi izterjave 10.137,13 EUR z dne 9. 8. 2013 ter na sklep o izvršbi 243/2013 upnika B. d.d., zaradi izterjave 14.804,08 EUR z dne 16. 8. 2013 ter poudarja, da je B. d.d. 27. 3. 2013 podala izjavo o zapadlosti po Pogodbi o kreditu št. K 1982/2010 z dne 28. 9. 2010, ki na dan 26. 3. 2013 znaša 12.155,38 EUR. Priložila je tudi vlogo B. d.d. o zapadlosti kredita po Pogodbi o kreditu št. K 3115/2011 z dne 14. 12. 2011 ter o odpovedi tega kredita, iz katere izhaja, da dolg na dan 26. 3. 2013 znaša 14.320,40 EUR. Na istem dopisu je navedeno tudi, da je z dnem 8. 1. 2013 odpovedana tudi Pogodba o odobritvi limita na transakcijskem računu izven zakonskega partnerja tožnice. Dolg na dan 26. 3. 2013 znaša 9.825,62 EUR. Iz teh dokazil torej izhaja, da njen izven zakonski partner nima svojega premoženja. V mesecu decembru 2013 je celo prodal svoj osebni avto. Račun C. je C. A.A. s.p. je zaprt, prav tako je zaprt račun firme GP C. je C. d.o.o.. Prilaga tudi izpis D. d.d. z dne 3. 1. 2014, naslovljen na A.A. s.p., iz katerega je razvidno, da je skupni znesek rezervacij 52.924,36 EUR ter da ima zaseženi poslovni prostor št. 131 tržno vrednost pribl. 6.000,00 EUR, poslovni prostor št. 100 pa pribl. 7.000,00 EUR, kar skupno predstavlja pribl. 13.000,00 EUR. V dokaz prilaga tudi sklep o prodaji St 2219/2012 družbe E. d.o.o., ki ima poslovne prostore v isti poslovni stavbi, v istem nadstropju in prodaja več svojih poslovnih prostorov, katerih izhodiščna cena znaša 766,00 EUR/m2 z dne 21. 8. 2013. Ker se prostori po tej ceni niso prodali, je sedaj izhodiščna cena 400,00 EUR/m2. Po povedanem sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne istemu organu v ponovni postopek, toženki pa naloži povrnitev njenih stroškov postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.
Toženka v odgovoru na tožbo odgovarja na tožbene navedbe in sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.
Tožba je utemeljena.
V obravnavani zadevi je sporno, ali je podan finančni pogoj po prvem odstavku 12. člena ter po 13. in 14. členu ZBPP v zvezi s 27. členom ZSVarPre za dodelitev BPP tožnici za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem na prvi in drugi stopnji ter v obliki oprostitve stroškov postopka za izvedenca v zvezi s pravdnim postopkom I P 482/2010, ki se vodi pred Okrožnim sodiščem v Kranju.
Sodišče ugotavlja, da iz upravnega spisa zadeve izhaja, da je tožnica v prošnji za dodelitev BPP z dne 20. 11. 2013 navedla, da je njen družinski član A.A. samozaposlen in prejema dohodke kot samostojni podjetnik ter da je lastnik dveh poslovnih prostorov, s pripisom, da ne dajeta dobička ter da sta oba last B. d.d. V zvezi z navedenima poslovnima je organ za BPP v postopku vpogledal v podatke zemljiške knjige in GURS ter ugotovil, da je partner tožnice lastnik poslovnega prostora št. 131 v stavbi 77, k.o. ..., v vrednosti, ki po podatkih GURS znaša 9.514,00 EUR in poslovnega prostora št. 100 v stavbi št. 77, k.o. ..., v vrednosti 11.479,00 EUR, kar skupaj presega premoženjski cenzus za dodelitev BPP.
Po določbi 7. točke prvega odstavka 24. člena ZSVarPre pa se kot premoženje po tem zakonu ne upoštevajo poslovni prostori in poslovne stavbe, drugi objekti in premično premoženje, ki ga posameznik ali posamezni družinski član uporablja za pridobivanje dohodka iz dejavnosti oziroma pri njem, dokler ta dohodek iz dejavnosti dosega vsaj višino minimalnega dohodka, ki bi mu pripadal, če ne bi imel drugih dohodkov.
Glede na citirano določbo 7. točke prvega odstavka 24. člena ZSVarPre bi moral organ za BPP po presoji sodišča v postopku dodelitve BPP tožnici ugotoviti, ali gre v primeru teh dveh poslovnih prostorov za premoženje, ki se po citirani določbi ZSVarPre ne upošteva. V zvezi s tem bi moral tožnico pozvati na izjasnitev in predložitev ustreznih morebitnih dokazov in nato, glede na ugotovitve postopka, o zadevi odločiti.
Sodišče pa na tem mestu še pojasnjuje, da tožbena navedba, da je tožnica invalid II. kategorije s statusom polovičnega delovnega časa, glede na določbe ZBPP, za odločitev v tej zadevi ni relevantna. Po določbi prvega odstavka 12. člena ZBPP se finančni položaj prosilca ugotavlja glede na njegove dohodke in prejemke in dohodke ter prejemke njegove družine ter glede na premoženje, ki ga ima prosilec in njegova družina, razen če ni s tem zakonom določeno drugače. Ob upoštevanju citirane določbe tudi dejstvo, da tožnica prejema nadomestilo v višini 392,72 EUR mesečno, samo po sebi ni odločilno, saj mora organ po citirani določbi prvega odstavka 12. člena ZBPP pri odločitvi upoštevati tudi premoženje prosilca in njegove družine.
Ker pa je po zgoraj povedanem organ za BPP materialno pravo nepravilno uporabil in je posledično ostalo v tej smeri dejansko stanje, pomembno za odločitev, nepopolno ugotovljeno, je sodišče tožbi ugodilo na podlagi 2. in 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), izpodbijano odločbo odpravilo ter zadevo vrnilo istemu organu v ponovni postopek, v katerem bo moral ugotovljeno pomanjkljivost odpraviti ter upoštevati in presoditi tudi listine, ki jih je tožnica priložila k tožbi v zvezi z dvema poslovnima prostoroma v stavbi na naslovu ... ter o zadevi ponovno odločiti.
Izrek o stroških postopka temelji na določbi tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 in prvega odstavka 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (Uradni list RS, št. 24/07 in 107/13).