Jedro

Tožnik je vložil prošnjo za BPP za vložitev pritožbe zoper sklep, s katerim je bila kot nedovoljena zavržena pritožba zoper sodbo in za vložitev in sestavo ustavne pritožbe zober sodbo, s katero je sodišče zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, s katero je bila zavrnjena prošnja za dodelitev BPP za vložitev predloga za dopustitev revizije zoper sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča. Organ je zato pravilno štel, da se omejitev iz pete alineje 8. člena ZBPP nanaša tudi na vložitev ustavne pritožbe v primerih, kot je obravnavan.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Organ za brezplačno pravno pomoč je z izpodbijano odločbo zavrnil prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja za sestavo in vložitev dopolnitve pritožbe zoper sklep Upravnega sodišča RS št. I U 693/2023-15 z dne 13. 11. 2023 ter za sestavo in vložitev ustavne pritožbe zoper sodbo Upravnega sodišča RS opr. št. I U 693/2023 z dne 6. 10. 2023. Zavrnitev je oprl na 8. člen Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP), ki v peti alineji določa, da se brezplačna pravna pomoč po tem zakonu ne dodeli v upravnih sporih zaradi dodelitve BPP, določba pa se nanaša tudi na vložitev pravnih sredstev v takem upravnem sporu.

2. Tožnik navaja, da je izpodbijana odloča obremenjena z zmotno uporabo materialnega prava, nepravilno in nepopolno ugotovljenim dejanskih stanjem in kršitvijo ustavnih pravic tožnika. Napačno ugotovljeno je dejansko stanje, ker je spregledan izredno težak socialni položaj tožnika ter njegovo zdravstveno stanje in posledično huda invalidnost. Poudarja, da je v sodbah in odločbah toženke navedeno, da je dopustna pritožba, kakor tudi vložitev upravnega spora. Tožnik pa teh pravic brez pravnega zagovornika ni sposoben koristiti. S tem mu je nezakonito odvzeta možnost enakopravne obravnave pred državnimi uradi in organi. Materialno pravo je kršeno, ker določba 8. člena ZBPP velja samo v zadevah, kjer se je tožnik sposoben tudi sam zagovarjati pred sodišči ter državnimi uradi in kateri tudi razumejo svoje pravice. To pa ni slučaj pri tožniku, ki je invalidna in hudo bolna oseba in se ni sposoben zagovarjati pred sodišči. Z izpodbijano odločbo je grobo kršen 21., 22., 23. ter 25. člen Ustave. Predlaga odpravo izpodbijane odločbe.

3. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila poslala pa je upravni spis.

4. Tožba ni utemeljena.

5. Predmet upravnega spora je izpodbijana odločba o zavrnitvi BPP, ki jo je organ utemeljil na podlagi pete alineje 8. člena ZBPP.

6. Na podlagi pete alineje 8. člena ZBPP se BPP ne dodeli v upravnih sporih zaradi dodelitve brezplačne pravne pomoči. Tudi po presoji sodišča to ne velja le za vložitev tožbe in zastopanje v upravnem sporu zaradi dodelitve BPP, temveč tudi za vložitev pravnih sredstev v takem upravnem sporu. Na to kaže že jezikovna razlaga zakona, ki izključitev dodelitve BPP ne omejuje le na postopek upravnega spora na prvi stopnji brez pravnih sredstev, temveč na upravni spor kot celoto, ki pojmovno zajema tudi pravna sredstva. Če bi zakonodajalec iz navedene ureditve po ZBPP želel izključiti pravna sredstva v upravnem sporu, bi to po presoji sodišča izrecno zapisal. Drugačna razlaga navedene določbe ZBPP po mnenju sodišča tudi ni logična, niti ni v skladu z ureditvijo upravnega spora. Temeljno sodno varstvo proti odločitvam in dejanjem državnih organov se namreč uresničuje s tožbo v upravnem sporu, pravna sredstva zoper odločitev sodišča pa je mogoče vložiti le ob izpolnjenih predpostavkah iz šestega poglavja ZUS-1. Glede na naravo upravnega spora in obseg razlogov, ki jih tožnik lahko uveljavlja v tožbi, sodno varstvo v upravnem sporu na prvi stopnji opravlja funkcijo "drugega pravnega sredstva", s čimer se z njim glede na pooblastila sodišča v okviru sodnega nadzora zagotavlja instančna kontrola. Zato ni logično niti z s sistemskega vidika dopustno, da bi zakonodajalec z izključitvijo možnosti dodelitve BPP, dostop do sodnega varstva v upravnem sporu na prvi stopnji omejeval v večji meri kot za pravna sredstva zoper odločbe sodišča. 7. V obravnavani zadevi je tožnik vložil prošnjo za vložitev pritožbe zoper sklep, s katerim je bila kot nedovoljena zavržena pritožba zoper sodbo in za vložitev in sestavo ustavne pritožbe zober sodbo, s katero je sodišče zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani opr. št. Bpp 103/2023 z dne 4. 4. 2023, s katero je bila zavrnjena prošnja za dodelitev BPP za vložitev predloga za dopustitev revizije zoper sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča Psp 175/2022 z dne 12. 10. 2022, v zvezi s sodbo VII Ps 1000/2019 z dne 21. 4. 2022. Navedeno je relevantno dejansko stanje v zadevi, ki ga je organ pravilno obravnaval v okviru pete alineje 8. člena ZBPP in tudi po mnenju sodišča pravilno štel, da se omejitev iz pete alineje 8. člena ZBPP, nanaša tudi na vložitev ustavne pritožbe v primerih kot obravnavan.

8. Tožnik se neutemeljeno sklicuje na napačno oziroma nepravilno ugotovljeno dejansko stanje in opozarja na svojo izredno težak socialni položaj in zdravstveno stanje, kajti to so okoliščine nerelevantne pri uporabi pete alineje 8. člena ZBPP. Gre za okoliščine, ki so sicer upoštevne pri uporabi ZBPP, vendar ne v primeru, ko se prošnja nanaša na dodelitev BPP v upravnih sporih zaradi dodelitve BPP. Na pravilno uporabo prava v izpodbijani odločbi ne vpliva tudi navedba pravnega pouka v sklepu in sodbi. Tožniku brezplačna pravna pomoč ni bila zavrnjena iz razloga, ker pritožba ali ustavna pritožba ne bi bili dovoljeni kot pravno sredstvo, urejena je tudi pravica do BPP, vendar ne neomejeno kot izhaja iz 8. člena ZBPP. Tožniku opravilna sposobnost ni bila odvzeta, sodišču pa se glede na vloge tožnika dvom v njegovo opravilno sposobnost tudi ni pojavil. Izvedensko mnenje (nepredloženo), tudi v kolikor bi iz njega izhajale trditve tožnika, je nerelevantno (ne sodi v okvir dejanskega stanja relevantnega za uporabo 8. člena ZPP).

9. Sodišča po povedanem zavrača tožnikove ugovore o kršitvah pravic tožnika do varstva človekove osebnosti in dostojanstva iz 21. člena Ustave, enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave, pravice do sodnega varstva iz 23. člena Ustave in pravice do pravnega sredstva iz 23. člena Ustave RS.

10. Glede na navedeno je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1), ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen ter da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena.

11. Sodišče je odločilo brez glavne obravnave na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS-1, ker pravno relevantna dejstva (prošnja za BPP se je nanašala na upravni spor zaradi dodelitve BPP), na katerih temelji izpodbijana odločba, med strankama niso sporna.