Jedro

Določba 89. člena ZDavP dovoljuje odpis davčnega dolga le v skrajnih primerih, v katerih bi lahko prav izterjava davčnega dolga bila vzrok za ogroženost osnovnega preživljanja zavezanca in njegove družine. Sodišče soglaša s stališčem, da je osnovni kriterij pri odločanju o utemeljenosti odpisa davčnega dolga v vsakem obravnavanem primeru posebej ugotovljen podatek o tem, ali dohodek na družinskega člana pri zavezancu presega znesek bruto zajamčene plače na zaposlenega v Republiki Sloveniji. Višina zajamčene plače, ki je z Zakonom o zajamčenih osebnih dohodkih (ZZOD - Uradni list RS št. 48/90, 10/91, 17/91, 13/93, 66/93, 38/94 in uskladitve do št. 3/2000) določena kot tisti minimalni znesek, ki še varuje materialno in socialno varnost delavcev in s tem zagotavlja vsaj minimalno socialno varnost, predstavlja ustrezno objektivno merilo za odločanje tudi pri odpisu davčnega dolga.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila pritožbo tožeče stranke zoper odločbo Davčne uprave Republike Slovenije, Davčnega urada A z dne 28.4.2000, s katero je bilo vlogi (pri)tožnice za odlog plačila davčnega dolga iz naslova dohodnine po stanju na dan 5.1.2000 ugodeno in plačilo odloženo do 1.11.2000. V obrazložitvi izpodbijane odločbe tožena stranka ugotavlja, da je tožeča stranka dne 5.1.2000 vložila prošnjo za celotni odpis oziroma podrejeno za odlog plačila davčnega dolga iz naslova dohodnine. Na podlagi vlogi priloženih dokazil o višini bruto osebnega dohodka za zadnje trimesečje, številu vzdrževanih družinskih članov, premoženjskem stanju, stalnem prebivališču, vpisu na Center za dopisno izobraževanje za sina AA, višini mesečnega kredita pri AAA d.d. ter pogodbe o prodaji na čeke ter na podlagi siceršnjega premoženjskega stanja zavezanke in njene družine, je prvostopni organ ob upoštevanju določenih kriterijev, po presoji tožene stranke utemeljeno in skladno z določbo 89. člena Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 18/96 do 108/99, v nadaljevanju: ZDavP) odločil, da se tožeči stranki davčni dolg ne odpiše, pač pa se ji odobri odlog plačila davka. Čeprav zakon posebnih kriterijev ne določa, je dikcija določbe 89.člena zelo restriktivna in omejuje odpis davčnega dolga le na skrajne primere, zato je osnovni kriterij pri odločanju o utemeljenosti odpisa davčnega dolga primerjava dohodkov na družinskega člana pri zavezancu z bruto zajamčeno plačo na zaposlenega v Republiki Sloveniji. Po ugotovitvi tožene stranke je zajamčeni dohodek v času reševanja vloge znašal 40.941,00 SIT bruto (Sklep o uskladitvi zajamčenega osebnega dohodka, Uradni list RS, št. 3/2000). Dohodek zavezanke in otrok pa je znašal mesečno 68.598,00 SIT, kar presega znesek zajamčene plače. Prvostopni organ na tej podlagi davčnega dolga utemeljeno ni odpisal, pač pa je tožeči stranki glede na težko finančno in socialno situacijo omogočil odlog plačila davčnega dolga brez obračuna zamudnih obresti, saj se, kot je razvidno iz uradnega zaznamka komisije, pristojne za odpis, odlog oziroma obročno odplačilo davčnega dolga z dne 11.7.2000, zavezanka z možnostjo obročnega odplačila dolga ni strinjala.

Tožeča stranka vlaga tožbo v upravnem sporu, ker izpodbijana odločba, kot tudi odločba prvostopnega organa temeljita na napačno ugotovljenem dejanskem stanju. Opisuje svoj socialni in finančni položaj in nevzdržne razmere v katerih živi, posledice dolgotrajnih in neurejenih razmerij z bivšim možem, navaja svojo skrb za oba otroka in njuno vzdrževanje, prilaga listine, ki predvsem opredeljujejo socialni položaj družine, dokazila o kreditni obremenjenosti tožnice, stroških za zdravljenje psičke in nakup kurjave v letu 2000. Predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi.

Tožena stranka vztraja pri sprejeti odločitvi in razlogih zanjo ter predlaga zavrnitev tožbe.

Zastopnik javnega interesa v postopku svoje udeležbe ni priglasil. Tožba ni utemeljena.

Izpodbijana odločba temelji na določbi 89. člena ZDavP, po kateri davčni organ lahko dovoli odlog plačila davčnega dolga s pripadajočimi obrestmi za čas do šest mesecev oziroma dovoli plačilo davčnega dolga v največ šestih mesečnih obrokih ali določi, da se zavezancu davčni dolg v celoti ali deloma odpiše, če bi se z izterjavo lahko ogrozilo preživljanje davčnega zavezanca in njegovih družinskih članov. Kot ugotavlja tožena stranka zakon v navedeni določbi ne določa kriterijev, po katerih bi bilo mogoče povsem jasno ugotoviti, kdaj bi izterjava davčnega dolga lahko ogrozila preživljanje davčnega zavezanca in njegovih družinskih članov. Nedvomno pa ta določba dovoljuje odpis davčnega dolga le v skrajnih primerih, v katerih bi lahko prav izterjava davčnega dolga bila vzrok za ogroženost osnovnega preživljanja zavezanca in njegove družine. Sodišče soglaša s stališčem, da je osnovni kriterij pri odločanju o utemeljenosti odpisa davčnega dolga v vsakem obravnavanem primeru posebej ugotovljen podatek o tem, ali dohodek na družinskega člana pri zavezancu presega znesek bruto zajamčene plače na zaposlenega v Republiki Sloveniji. Višina zajamčene plače, ki je z Zakonom o zajamčenih osebnih dohodkih (ZZOD - Uradni list RS št. 48/90, 10/91, 17/91, 13/93, 66/93, 38/94 in uskladitve do št. 3/2000) določena kot tisti minimalni znesek, ki še varuje materialno in socialno varnost delavcev in s tem zagotavlja vsaj minimalno socialno varnost, predstavlja ustrezno objektivno merilo za odločanje tudi pri odpisu davčnega dolga. Ob prejemkih, ki presegajo z zakonom ugotovljeno višino zneska, ki še zagotavlja minimalno socialno varnost, po navedenem splošnem in predpisanem merilu osnovno preživljanje ni ogroženo. Ker so dohodki tožnice in njenih družinskih članov v času pred izdajo izpodbijane odločbe nesporno presegali znesek zajamčenega dohodka, je prvostopni organ tudi po presoji sodišča utemeljeno odločil, da se tožeči stranki davčni dolg ne odpiše, temveč le odloži. Dokazila o stroških, nastalih po izdaji odločbe organa prve stopnje, ki jih tožeča stranka prilaga tožbi, pa na pravilnost in zakonitost izpodbijanega akta ne morejo vplivati in jih sodišče zato pri svoji odločitvi ni moglo upoštevati.

Sodišče je neutemeljeno tožbo zavrnilo na podlagi 1.odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (Ur. l. RS, št. 50/97 in 70/00).