Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Sodišče prve stopnje je sklep o nagradi za delo stečajne upraviteljice izdalo po stečajni sodnici, glede na določilo 1. odst. 74. člena ZPPSL pa je za določitev nagrade za delo stečajnega upravitelja določena pristojnost stečajnega senata. Sodišče druge stopnje ne sme spremeniti sodbe (sklepa) v škodo stranke, ki se je pritožila.
Pritožbi M.Š. se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje r a z v e l j a v i v delu v kolikor pritožnici ni priznana višja nagrada za delo stečajne upraviteljice v času od 29.11.2002 do 19.4.2005 od zneska 2.736.204,95 SIT.
Z izpodbijanim sklepom je stečajna sodnica Okrožnega sodišča v Kopru priznala mag. M.Š. nagrado za delo stečajne upraviteljice v času od 29.11.2002 do 19.4.2005 v višini 2.736.204,95 SIT v preostalem zahtevanem znesku do 10.637.536,00 SIT pa je predlog zavrnilo.
Zoper ta sklep se je pritožila mag. M.Š., ki v pritožbi predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da ji prizna nagrado v višini kot jo je uveljavljala, torej v znesku 10.637.536,00 SIT. Meni, da je sodišče prve stopnje nepravilno ocenilo osnove za izračun nagrade, saj ni sprejemljiva ocena, da je bilo v stečajnem postopku do sedaj opravljena le približno polovico vsega dela. Sama meni, da je opravila več kot 80 % dela, glede na predvideni obseg celotnega stečajnega postopka. Poudarja tudi, da nikoli ni bilo nobenih pripomb na njeno delo ne s strani sodišča, niti upnikov ali delavcev, pač pa so ji mnogi izrekli priznanje in pohvalo. Sodišče se je pri določitvi nagrade nepravilno oprlo samo na načrt poteka stečajnega postopka, ki je bil v skladu z 2. odst. 80. člena ZPPSL v roku dostavljen sodišču. Ta načrt je bil namreč pripravljen zgolj okvirno. Kot stečajna upraviteljica je dve leti in en mesec skrbela tudi za nadaljevanje proizvodnje in v tem času je dolžnik ustvaril 22,5 milijona SIT bruto dobička, ki povečuje stečajno maso. Nepravilna pa je tudi ocena stečajnega senata, da sredstev iz naslova ostanka stečajne mase G. ne upošteva kot delitev oz. sredstev, ki so na razpolago za delitev. Tudi stališče sodišča prve stopnje, da je veliko število nalog prenesla na zunanje izvajalce ne drži. Pritožba bivše stečajne upraviteljice je utemeljena v obsegu, kot je to razvidno iz izreka tega sklepa.
Po določbah 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ki se glede na 15. člen Zakona o prisilni poravnavi, stečajev in likvidacij (ZPPSL) smiselno uporablja tudi v stečajnem postopku, sodišče druge stopnje preizkusi odločbo prve stopnje v tistem delu, v katerem se izpodbija s pritožbo pri čemer jo preizkusi v mejah razlogov, ki so navedene v pritožbi, pri tem pa pazi po uradni dolžnosti na v 2. odst. 350. člena ZPP taksativno naštete razloge, ki predstavljajo bistveno kršitev določb pravdnega postopka in na pravilno uporabo materialnega prava. Ob tem preizkusu po uradni dolžnosti pa je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je sodišče prve stopnje v obravnavanem primeru pri izdaji izpodbijanega sklepa zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 1. točki 2. odst. 339. člena ZPP, saj je izpodbijano odločbo izdalo v nepravilni sestavi. Iz napadenega sklepa je namreč razvidno, da je sodišče prve stopnje sklep o nagradi za delo stečajne upraviteljice izdalo po stečajni sodnici, glede na določilo 1. odst. 74. člena ZPPSL pa je za določitev nagrade za delo stečajnega upravitelja določena pristojnost stečajnega senata. Sodišče prve stopnje sicer v obrazložitvi sklepa navaja, da je o predlogu odločal senat, ta okoliščina pa ni upoštevna glede na dejstvo, da je sklep izdan po stečajni sodnici, ki je podpisana tudi kot izdajatelj sklepa. Ob takem stanju pa je moralo pritožbeno sodišče, glede na določila 354. člena v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZPPSL izpodbijani sklep razveljaviti.
Po določbi 359. člena ZPP pa sodišče druge stopnje ne sme spremeniti sodbe (sklepa) v škodo stranke, ki se je pritožila, če se je pritožila samo ona. Pritožnica M.Š., ki se je zoper ta sklep edina pritožila, je v obravnavanem primeru predlagala, da ji sodišče odmeri nagrado v višini 10.637.536,00 SIT, sodišče pa ji je priznalo le nagrado v višini 2.736.204,95 SIT, v preostalem delu pa je njen predlog zavrnilo. Ker se je zoper sklep pritožila le ona, bi sodišče druge stopnje odločilo v njeno škodo ter v nasprotju z določilom 359.čl. ZPP, če bi razveljavilo tudi v izpodbijanim sklepu že priznano nagrado za delo stečajne upraviteljice. Zato je bilo dolžno glede na citirano zakonsko določbo sklep razveljaviti le v razliki med že z izpodbijanim sklepom priznanim in dejansko uveljavljenim zahtevkom.
Pri ponovnem odločanju pa naj sodišče prve stopnje upošteva, da je za določitev nagrade za delo stečajnega upravitelja pristojen stečajni senat ter sprejme odločitev po tem organu.