Jedro

Dejstvo, da je strankin pooblaščenec in sorodnik sodniški pomočnik na manjšem sodišču, predstavlja takšno okoliščino, da bi bilo lahko ogroženo zaupanje strank v nepristranskost sojenja v konkretni zadevi in percepcija javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti tega sodišča kot nosilca sodne funkcije.

Izrek

Za odločanje v zadevi se določi Okrajno sodišče v Novem mestu.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Krškem vodi zapuščinski postopek po pokojnem A. A. Iz smrtovnice izhaja, da sta njegovi zakoniti dedinji zunajzakonska partnerka B. B. in sestra D. D. 2. Dedinja D. D. je po pozivu sodišča, naj poda dedno izjavo, v vlogi dne 17. 2. 2021 navedla, da je za zastopanje v tem postopku pooblastila E. E., ki je na pristojnem sodišču zaposlen kot sodniški pomočnik za področje izvršbe. V tej vlogi je dedinja med drugim podala predlog za določitev drugega pristojnega sodišča na podlagi 67. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), saj meni, da bi izpostavljena okoliščina pri drugi zakoniti dedinji utegnila vzbuditi dvom v nepristranskost sodišča. 3. Okrajno sodišče v Krškem je dne 15. 3. 2021 navedeni predlog odstopilo v odločanje Vrhovnemu sodišču skupaj s svojim predlogom, naj določi drugo stvarno pristojno sodišče, ki naj postopa v tej zadevi. Navaja, da razpravljajoča sodnica, kot sodnica na področju izvršbe, tudi sama sodeluje s sodniškim pomočnikom E. E. Dodaja, da gre za sorodstveno vez stranke z uslužbencem krajevno in stvarno pristojnega sodišča, ki predstavlja t. i. drugi tehtni razlog za delegiranje zadeve na drugo stvarno pristojno sodišče. 4. Predlog je utemeljen.

5. Po 67. členu ZPP lahko Vrhovno sodišče Republike Slovenije na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako lažje opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. Delegacija pristojnosti je torej v prvi vrstni namenjena zagotavljanju smotrnosti, vendar je izjemoma, kot „drug tehten razlog“, mogoče upoštevati tudi dvom v tako imenovano objektivno nepristranskost sodišča. Pri uresničevanju pravice do nepristranskega sojenja namreč ni pomembno zgolj to, da je nepristranskost sojenja dejansko zagotovljena, temveč se mora to odražati tudi navzven.

6. Dejstvo, da je strankin pooblaščenec in sorodnik sodniški pomočnik na Okrajnem sodišču v Krškem, ki je manjše sodišče1, predstavlja takšno okoliščino, da bi bilo lahko ogroženo zaupanje strank v nepristranskost sojenja v konkretni zadevi in percepcija javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti tega sodišča kot nosilca sodne funkcije. Vrhovno sodišče je zato predlogoma ugodilo in odločilo, da se za odločanje v tej zadevi določi Okrajno sodišče v Novem mestu.

1 Kot je razvidno iz predloga sodišča razpravljajoča sodnica obravnava zapuščinske in izvršilne zadeve, v slednjem okviru pa sodeluje tudi z imenovanim javnim uslužbencem. Pri majhnih sodiščih, kot je konkretno, so možnosti, da se z ustrezno organizacijo dela in razporeditvijo zaposlenih zagotoviti, da videz nepristranskosti sojenja ne bo okrnjen, ustrezno manjše ali nemogoče celo, če se postopek tiče uslužbenca, ki ni razporejen na področje, na katerem se ta vodi.