Jedro

Ker je tožnik tožbo, v zvezi s katero prosi za odobritev brezplačne pravne pomoči, umaknil, ne izkazuje več pravnega interesa v tem upravnem sporu.

Izrek

1. Tožba se zavrže. 2. Zahtevek za povrnitev stroškov postopka se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila prošnjo tožnika za odobritev brezplačne pravne pomoči, zaradi uveljavljanja odškodninskega zahtevka zoper Okrožno sodišče v A, v zvezi z zadevo I Pg... . V obrazložitvi je navedla, da je tožnik dne 22. 7. 2003 vložil prošnjo za brezplačno pravno pomoč, ki se je nanašala na vloženo tožbo zoper Okrožno sodišče v A, s katero zahteva plačilo odškodnine v višini 2.200.000,00 SIT. Sodišče naj bi namreč ravnalo protipravno in protiustavno, ker mu je onemogočilo podati nasprotno tožbo in s tem zavarovati njegove pravice (list št. 16-17). V prošnji je tožnik navedel, da je prejemnik denarne socialne pomoči, za dodelitev brezplačne pravne pomoči pa prosi za zastopanje v pravdi in oprostitev plačila pravdnih stroškov. Po pribavi spisa I Pg... , ki se je nahajal na Višjem sodišču v B zaradi reševanja pritožb tožnika zoper sodbo z dne 19. 10. 2000, sklep z dne 19. 10. 2000 in sklep z dne 3. 1. 2001, je bila zadeva predložena predsedniku Višjega sodišča v B, da odloči o izločitvi predsednice sodišča in okrožnih sodnikov - svetnikov, ki bi po ZBPP morali odločati o vlogi tožnika. Predsednik Višjega sodišča v B je z dopisom z dne 1. 12. 2003 vrnil spis BPP... , in odgovoril, da ne bo odločil o predlogu za izločitev, ker za škodo, povzročeno s sojenjem, odgovarja Republika Slovenija, in ne sodišče, zato sodišče tudi ne more biti stranka v postopku, ki se vodi zaradi tovrstne odškodnine. Tožena stranka je ob pogledu v spis Okrožnega sodišča v A, opr. št. I Pg... ugotovila, da zadeva še ni pravnomočno zaključena, in sicer ni bilo odločeno o pritožbi tožnika zoper sodbo, s katero je bilo ugodeno zahtevku tožnika AAA d.o.o., da se tožniku prepoveduje vnovčenje menice v višini 16.160.000,00 SIT z dne 26. 8. 1999, vrnitvi dveh podpisanih menic, ter o vrnitvi tožnikovih pravdnih stroškov. Iz obrazložitve sodbe nadalje izhaja, da je bil tožnik v zvezi z svojim odškodninskim zahtevkom zoper družbo AAA d.o.o. napoten na samostojni pravdni postopek in poučen o tem, kaj bi morala vsebovati tožba, da se bo obravnavala. Prav tako še ni bilo odločeno o tožnikovih pritožbah zoper sklep o zavrnitvi njegove prošnje za oprostitev plačila sodnih taks z dne 8. 11. 1999 in zoper sklep z dne 30. 1. 2001, s katerim mu je bila odmerjena taksa za pritožbo zoper sodbo. Ker o tožnikovi pritožbi v zadevi I Pg... še ni bilo pravnomočno odločeno (izpodbijana sodba in sklepa zato še ne vežeta pravdnih strank) tožena stranka zaključuje, da prošnja tožnika v vsebinskem pogledu za dodelitev brezplačne pravne pomoči ne zadosti, zaradi česar jo je bilo potrebno kot neutemeljeno zavrniti.

Tožnik v tožbi navaja, da za odločanje o njegovi prošnji za brezplačno pravno pomoč ni bilo podlage, da tožena stranka odloči v upravnem postopku. Zato izdano odločbo v celoti izpodbija in zavrača, ker materialno pravo ni bilo pravilno uporabljeno. V zadevi I Pg... je v skladu z določbami ZBPP (2. odstavek 3. člena in 2. odstavek 12. člena) v zvezi z določbami ZPP (2. odstavek 168. člena, 169. člen, 170. člen in 5. odstavek 180. člena) zaprosil za izredno brezplačno pravno pomoč. Odločitev o tem je zato v izključni pristojnosti prvostopnega sodišča v pravdnem postopku, in ne v upravnem, na kar bi tožena stranka morala paziti po uradni dolžnosti. Sodišču zato predlaga, da izpodbijano odločbo tožene stranke odpravi ter odloči, da se mu povrnejo stroški v skupnem znesku 1.200,00 SIT.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da je tožnik dne 22. 7. 2003 na obrazcu ZBPP št. 1, katerega oblika je predpisana s Pravilnikom o obrazcu za prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči in predložitev listin (Ur. l. RS, št. 75-3957/2001), vložil prošnjo za brezplačno pravno pomoč BPP). Iz vsebine njegove prošnje izhaja, da se nanaša na vloženo tožbo zoper Okrožno sodišče v A, s katero zahteva plačilo odškodnine v višini 2.200.000,00 SIT, zaradi protipravnega in protiustavnega ravnanja sodišča, ki mu je onemogočilo podati nasprotno tožbo in s tem zavarovati njegove pravice. Tožnik se v prošnji za dodelitev BPP izrecno sklicuje na ZBPP, zato je tožena stranka v njegovi prošnji za dodelitev BPP odločila po določbah ZBPP. O odobritvi brezplačne pravne pomoči na podlagi 3. odstavka 2. člena ZBPP odloča predsednik Okrožnega sodišča oziroma predsednik specializiranega sodišča prve stopnje. Predsednik sodišča lahko za odločanje pooblasti drugega sodnika, ki ima položaj svetnika na Okrožnem oziroma specializiranem sodišču. Določba 5. odstavka 34. člena ZBPP določa, da postopa pristojni organ pri odločanju o odobritvi BPP po zakonu, ki ureja splošni upravni postopek, če ni z zakonom drugače predpisano. Sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Državno pravobranilstvo RS je kot zastopnik javnega interesa prijavilo udeležbo v tem upravnem sporu.

Sodišče je s sodbo in sklepom U... z dne 28. 1. 2004 tožbo zavrnilo in tožnika oprostilo plačila sodnih taks, Vrhovno sodišče Republike Slovenije pa je na pritožbo tožnika sodbo Upravnega sodišča Republike Slovenije razveljavilo in vrnilo zadevo temu sodišču v ponovljen postopek.

Sodišče je v ponovljenem postopku tožbo zavrglo iz naslednjih razlogov: Tožena stranka je Upravno sodišče Republike Slovenije z vlogo opr. št. BPP... z dne 2. 6. 2004, ki jo je sodišče prejelo dne 4. 6. 2004, obvestila, da je tožnik umaknil tožbo zoper Okrožno sodišče v A, zaradi plačila odškodnine v višini 2.220.000,00 SIT, ki se vodi pod opr. št. P... . Prošnja tožnika, ki se obravnava pod opr. št. BPP... pa se nanaša prav na odobritev brezplačne pravne pomoči v navedenem pravdnem postopku. Ker je tožnik tožbo, v zvezi s katero prosi za odobritev brezplačne pravne pomoči, umaknil, tožena stranka meni, da nima več pravnega interesa za odobritev le te.

Za odločanje v upravnem sporu mora tožnik ves čas postopka, od vložitve tožbe do odločitve sodišča, izkazovati pravni interes. Tako mora izkazovati, da izpodbijani akt neposredno posega v njegove pravice in pravne koristi oziroma pravni položaj in da bi ugoditev njegovi tožbi privedla do spremembe njegovega pravnega položaja. Ob vložitvi tožbe dne 9. 1. 2004, ki jo je sodišče prejelo dne 12. 1. 2004, je tožnik tak pravni interes izkazoval, po vložitvi tožbe in v času odločanja pa so se dejanske okoliščine spremenile, glede na to, da je tožnik z vlogama z dne 19. 3. 2004 in 19. 4. 2004 toženo stranko obvestil, da v celoti umika tožbo zaradi plačila odškodnine v višini 2.220.000,00 SIT spp z dne 3. 7. 2003, zoper toženo stranko, v zadevi I Pg..... Ker je tožena stranka izpodbijano odločbo izdala v zvezi z odobritvijo brezplačne pravne pomoči, zaradi uveljavljanja odškodninskega zahtevka zoper okrožno sodišče v A v zvezi z zadevo I Pg... , navedena odločba ne more več posegati v pravne koristi tožnika, zaradi česar po presoji sodišča tožnik ne izkazuje več pravnega interesa v tem upravnem sporu, v katerem izpodbija zakonitost odločbe, s katero je bila zavrnjena njegova prošnja za odobritev brezplačne pravne pomoči. Dejanskega interesa pa v upravnem sporu samostojno ni mogoče uveljavljati, saj je podlaga za odločanje izkazan pravni interes, na njegov obstoj pa mora sodišče paziti po uradni dolžnosti.

Glede na navedeno je sodišče tožbo na podlagi 4. točke 1. odstavka 34. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in 70/00, v nadaljevanju ZUS) zavrglo.

K 2. točki izreka: Tožnik je v tožbi sodišču predlagal, da se mu priznajo stroški postopka, in sicer pot do PTT in nazaj, 600 SIT, za priporočeno pošiljko 300 SIT in za fotokopiranje 300 SIT, vse s spp v breme tožene stranke. Po določbi 1. odstavka 23. člena ZUS, če sodišče v upravnem sporu odloča o pravici, obveznosti ali pravni koristi, odloči o stroških postopka po določbah Zakona o pravdnem postopku. Kadar pa sodišče v upravnem sporu odloča le o zakonitosti upravnega akta, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka po določbi 3. odstavka 23. člena ZUS. Ker sodišče v obravnavanem primeru ni odločalo meritorno, tudi ni podlage, da bi odločalo o stroških postopka in je zahtevek tožnika zavrnilo.