Jedro

Po določilu prvega odstavka 25. člena Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (v nadaljevanju ZIKS-1) je treba prošnjo za odložitev izvršitve kazni zapora vložiti v treh dneh po prejemu poziva za nastop kazni. Gre za zakonski rok.

Izrek

I. Pritožba se zavrne kot neutemeljena.

II. Obsojeni R. G. mora nastopiti prestajanje kazni zapora v ponedeljek, dne 9. novembra 2020 od 7.00 do 14.00 ure v Zavodu za prestajanje kazni zapora M. ... .

III. Vložitev nove prošnje za odložitev izvršitve kazni zapora v tem terminu ne povzroči zadržanja začetka prestajanja kazni.

Obrazložitev

1. S pritožbeno izpodbijanim sklepom je okrožna sodnica svétnica prvostopenjskega sodišča kot prepozno zavrnila prošnjo obsojenca za odložitev izvršitve kazni treh mesecev zapora, izrečeno s sodbo Okrajnega sodišča v Slovenskih Konjicah z dne 10. 7. 2020, opr. št. I K 18527/2020, ki je postala pravnomočna in izvršljiva 1. 9. 2020. Obsojenec bi moral kazen zapora nastopiti dne 26. 10. 2020 v Zavodu za prestajanje kazni zapora M. (v nadaljevanju ZPKZ M.).

2. Zoper sklep o zavrženju prošnje se je obsojenec pravočasno pritožil. Zgolj na načelni ravni uveljavlja pritožbene razloge kršitve kazenskega zakona, kršitve Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij, Ustave RS, Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin s protokoli, Splošne deklaracije človekovih pravic in Listine Evropske unije o temeljnih pravicah. V čem konkretno naj bi izpodbijani sklep kršil navedene predpise pa ne pojasni. Meni, da je tridnevni rok za vložitev prošnje za odložitev zaporne kazni prekratek. V soboto in nedeljo pravna pomoč ne dela. Dejansko je imel za vložitev prošnje na voljo le en dan. Ponovno navaja, da kazni ne more nastopiti, ker mora skrbeti za bolno mater. Razlog za to je nastal že pred leti, ko sta z materjo sklenila pogodbo o preužitku in ko se je začelo slabšati njeno zdravstveno stanje. Predlaga, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi, ter mu odloži nastop zaporne kazni. Podredno predlaga, da mu sodišče kazen treh mesecev zapora nadomesti s kaznijo hišnega zapora ali z opravo del v splošno korist. 3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po določilu prvega odstavka 25. člena Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (v nadaljevanju ZIKS-1) je treba prošnjo za odložitev izvršitve kazni zapora vložiti v treh dneh po prejemu poziva za nastop kazni. Gre za zakonski rok. Le v primeru razlogov za odložitev po 1. točki (bolnišnično zdravljenje), 2. točki (smrt ali hujša bolezen v ožji družini) ali 3. točki (neodložljiva poljska ali sezonska dela) prvega odstavka 24. člena ZIKS-1, ki nastanejo pozneje, torej že po prejemu poziva, se lahko prošnja vloži tudi po tem tridnevnem roku, vendar pred dnevom, ko bi se obsojenec moral zglasiti na prestajanju kazni. Obsojenec v prošnji z dne 6. 10. 2020 slednjih razlogov ni uveljavljal (navajal je, da je po pogodbi o preužitku dolžan skrbeti za bolno mater in ji vsakodnevno dajati inzulinske injekcije) oziroma gre ugotoviti, da je materina bolezen bila podana že pred prejetjem poziva (to obsojeni pritožbeno tudi sam priznava). Glede na to, da je obsojenec poziv na prestajanje kazni zapora prejel v sredo 30. 9. 2020 in je torej tridnevni rok pričel teči v četrtek 1. 10. 2020, je glede na to, da je bila dne 3. 10. 2020 sobota, tridnevni rok za vložitev prošnje iztekel v ponedeljek 5. 10. 2020. Obsojenec je prošnjo za odložitev nastopa zaporne kazni priporočeno oddal na pošti šele 14. 10. 2020, kot to pravilno ugotavlja prvo sodišče. Zato je z vložitvijo prošnje zamudil za 9 dni, oziroma bi bila ta še pravočasno, če bi jo najkasneje 5. 10. 2020 oddal neposredno na sodišču oziroma tega dne poslal priporočeno po pošti. Obsojenec je tako imel na voljo tri delovne dni za pridobitev kvalificirane pravne pomoči. 5. V pritožbenem postopku sodišče druge stopnje ne more odločati o obsojenčevem predlogu, da se mu trimesečna zaporna kazen nadomesti z hišnim zaporom ali opravo del v splošno korist. O takšnem predlogu namreč v skladu z določbo prvega odstavka 129.a člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) odloči s sklepom predsednik senata oziroma sodnik posameznik sodišča, ki je izdalo sodbo na prvi stopnji.

6. Glede na zgoraj navedeno je sodišče druge stopnje zaključilo, da je izpodbijani prvostopenjski sklep pravilen in zakonit. Uradni preizkus pritožbeno izpodbijane odločbe pa prav tako ni pokazal kršitev, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 247. člena Zakona o splošnem upravnem postopku – v nadaljevanju ZUP).

7. Pritožbeno sodišče je odločitev sprejelo na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, v zvezi s prvim odstavkom 8. člena ZIKS-1. 8. V skladu z določbo četrtega odstavka 26. člena ZIKS-1 mora obsojenec nastopiti kazen zapora na dan, ki ga pristojno višje sodišče v sklepu ali odločbi določi kot nov datum nastopa kazni, v konkretnem primeru torej v ponedeljek, dne 9. novembra 2020, vložitev nove prošnje za odložitev izvršitve kazni zapora v tem terminu pa ne povzroči zadržanja začetka prestajanja kazni.