Jedro

Sodišče se sicer strinja, da je v 3. točki izreka odločbe odrejeni ukrep določen široko. Ne predstavlja pa prepisa prvega odstavka 22. člena ZVMS, kot navaja tožeča stranka, saj se ji z njim nalaga, da za vse izdelke, ki jih proizvaja v svojem obratu, zagotovi ustrezno označitev. V čem je bila označitev neustrezna, je jasno razvidno iz obrazložitve odločbe, v kateri so konkretno navedene ugotovljene nepravilnosti. Da bi tožeča stranka po izdaji sklepa o dovolitvi izvršbe navedene nepravilnosti odpravila, niti ne zatrjuje.

Tožeča stranka sicer upravičeno graja časovno odmaknjenost opravljene kontrole izvršitve obveznosti po poteku naknadnega roka za odpravo kršitve. Vendar pa to ne predstavlja podlage za ugotovitev, da je bila kršitev odpravljena. S kontrolo ugotovljene kršitve bi lahko predstavljale dejansko podlago za izdajo nove inšpekcijske odločbe le ob predhodni ugotovitvi, da je bila obveznost po odločbi, ki je predmet izvršbe, izpolnjena.

Izrek

Tožba se zavrne.

Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

: Z izpodbijanim sklepom je Veterinarska uprava RS, Območni urad Celje, tožeči stranki kot inšpekcijskemu zavezancu (v 1. točki izreka) naložila plačilo denarne kazni v znesku 417,16 EUR, ki je bila zagrožena s sklepom o dovolitvi izvršbe istega organa št. 06173-612/2010/6 z dne 17. 6. 2010, v roku 8 dni, sicer se bo kazen prisilno izterjala, in ji (v 2. točki izreka) zagrozila z novo denarno kaznijo v znesku 800,00 EUR, kolikor v naknadnem 5-dnevnem roku za izpolnitev obveznosti v prostorih svojega registriranega obrata za prodajo živil živalskega izvora ne bo zagotovila ustrezne označitve vseh izdelkov, ki jih proizvaja v svojem obratu, kot ji je bilo odrejeno v 3. točki izreka odločbe št. 06173-612/2010/2 z dne 28. 4. 2010. Iz obrazložitve sledi, da je bila tožeči stranki s sklepom o dovolitvi izvršbe z dne 17. 6. 2010 zagrožena denarna kazen v znesku 417,16 EUR, če v naknadnem roku 5 dni ne bo izpolnila obveznosti, odrejene v 3. točki izreka odločbe z dne 28. 4. 2010. Sklep o dovolitvi izvršbe je bil tožeči stranki vročen 22. 6. 2010. S kontrolo izvršitve ukrepov, ki je bila opravljena dne 30. 5. 2011 in 14. 6. 2011, je bilo ugotovljeno, da tožeča stranka z odločbo in sklepom o dovolitvi izvršbe naložene obveznosti ni izvršila. Zato se ji na podlagi drugega in tretjega odstavka 298. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) naloži plačilo zagrožene denarne kazni in zagrozi z novim prisilnim sredstvom, če obveznosti tudi v novo določenem roku ne bo izpolnila.

Ob pregledu je bilo namreč ugotovljeno, da imajo narezani in embalirani mesni izdelki in siri, ki jih pripravlja tožeča stranka kot nosilec dejavnosti registriranega obrata za proizvodnjo živil živalskega izvora, na deklaraciji navedene le naslednje podatke: ime obrata, ime artikla, številka artikla, datum pakiranja, količina, cena za enoto in končna količina. Pri konkretno naštetih embaliranih živilih živalskega izvora lastne proizvodnje – blagovne znamke, ki jih tožeča stranka prodaja pod logotipom „...“, pa je bilo ugotovljeno, da so deklarirana nepopolno in imajo navedene samo naslednje podatke: ime prodajalne, ime artikla, „Pred uporabo termično obdelati“, številka artikla, pakirano dne, cena na kg, teža in cena oziroma naslednje podatke: ime prodajalne, ime artikla, pakirano dne, cena v kg, teža in cena.

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je z odločbo št. 3449/66/2011/2 z dne 28. 9. 2011 pritožbo tožeče stranke zavrnilo kot neutemeljeno. Pritožbeno stališče, da je sklep o dovolitvi izvršbe in plačilu denarne kazni dopustno izdati le ob ugotovitvi, da je nepravilnost, ugotovljena pri posameznem živilu, ostala neodpravljena in da bi nepravilnosti, ugotovljene pri drugih živilih, lahko predstavljale le podlago za izdajo nove odreditvene odločbe, je za primere, kot je obravnavani, nepravilno. Pomenilo bi namreč, da bi se tožeča stranka, glede na večje število živil v njenem obratu ter glede na večje število označb, s katerimi morajo biti posamezna živila označena, lahko neprestano izmikala pravilnemu označevanju vseh živil. To bi bilo po presoji pritožbenega organa v nasprotju s predpisi ter zagotavljanjem učinkovitega inšpekcijskega nadzora. V primerih, ko inšpektor lahko odredi odpravo konkretne pomanjkljivosti, ki se ne more neprestano ponavljati, pa mora izrek odreditvene odločbe vsebovati navedbo tega konkretnega dejanja.

Tožeča stranka se z odločitvijo ne strinja. Toži iz razlogov po 1., 2. in 3. točki prvega odstavka 27. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Ugotovitvam in odločitvi nasprotuje v celoti, ker je obveznost po 3. točki odločbe z dne 28. 4. 2010 v celoti izpolnila takoj po njenem prejemu.

Izrek odločbe z dne 28. 4. 2010 je neskladen s 213. členom ZUP, ker je nedoločen, nejasen in predstavlja zgolj ponovitev prvega odstavka 22. člena Zakona o veterinarskih merilih skladnosti (v nadaljevanju ZVMS), pri čemer obveznosti tožeče stranke ne konkretizira. Odločbe zato (glede na njen izrek) ni mogoče izvršiti. Ne glede na to je tožeča stranka odločbi sledila in odpravila kršitve, ki kot ugotovljene izhajajo iz njene obrazložitve. Iz obrazložitve namreč izhaja, da je tožeča stranka kršila predpise s tem, ker: - na embaliranem siru, ki ga razreže in embalira, ni naveden rok uporabe; - na embaliranih narezkih na pladnjih in narezkih v varjeni foliji, pri čemer je izpostavljena „Šunka ...“, ni naveden rok uporabe; - na artiklu „Stegno piščančje v marinadi“ ni naveden rok uporabe; - pri tuninem namazu (ŽV/995) in SB SIR EMENTALEC (ŽV996) ni lota, pri siru pa manjka tudi navedba proizvajalca. Da so bile navedene kršitve odpravljene, je razvidno tudi iz sklepa o dovolitvi izvršbe, saj v njegovi obrazložitvi ni navedeno, da bi bile te kršitve ponovno ugotovljene.

Ne glede na navedeno je upravni organ na podlagi povsem drugih kasneje ugotovljenih kršitev izdal sklep o dovolitvi izvršbe in kot razlog navedel ugotovitev, da: - mesna pripravka „Rolada svinjska“ in „Čevapčiči“ nimata navedenega lota; - mesna izdelka „Slanina ...“ in „... šunka v ovitku“ nimata navedenega lota; - mlečna izdelka „Sir ...“ in „Sir gauda ...“ nimata navedenega lota (v odločbi na strani 3 pa izrecno piše, da „v vitrinah za mlečne izdelke“ ob kontroli sledljivosti, rokov uporabe in identifikacijske oznake ni bilo ugotovljenih nepravilnosti). Čeprav je bil sklep o dovolitvi izvršbe izdan brez ustrezne podlage, je tožeča stranka odpravila tudi kršitve, navedene v njegovi obrazložitvi, in o tem prvostopni organ pisno obvestila 28. 6. 2010. S tem je štela, da je svoje obveznosti tako po odločbi kot po sklepu o dovolitvi izvršbe ustrezno izpolnila ter da je s tem postopek zaključen.

Izpolnitve obveznosti prvostopenjski organ ni preveril kar leto dni od izdaje sklepa o dovolitvi izvršbe. Z izdajo izpodbijane odločbe je ravnal v nasprotju z drugim odstavkom 298. člena ZUP, po katerem mora organ, ki opravlja izvršbo, zagroženo denarno kazen takoj, torej brez odlašanja izterjati, če dani rok za izpolnitev obveznosti preteče brez uspeha. V obravnavanem primeru je šele v času od 30. 5. 2011 do 14. 6. 2011 opravil kar 4 različne inšpekcijske preglede. O tem so izdani 4 zapisniki z različno označenim razlogom oziroma namenom pregleda. Tudi ob spregledu nedoločenosti izreka odločbe, odpravljenih kršitev iz obrazložitve odločbe in sklepa ter poteka časa, pa je po mnenju tožeče stranke v zadevi lahko relevanten le zapisnik št. 06173-612/2010/9 z dne 30. 5. 2011, izdan v zadevi kontrole izvršitve odločbe in sklepa o dovolitvi izvršbe, tudi ob upoštevanju, da je tudi po izdaji odločbe v zapisniku z dne 20. 5. 2010 kot zadevo navedel „kontrola izvršitve odločbe št. 06173-612/2010/2 z dne 28. 4. 2010“. Ostali zapisniki so za odločanje v konkretni zadevi brezpredmetni in bi prvostopni organ za domnevne nepravilnosti, ki se z njimi ugotavljajo, lahko kvečjemu uvedel nov inšpekcijski postopek.

Stališče tožene stranke, da odločba trajno ureja oziroma določa obveznost tožeče stranke zagotavljanja ustrezne označbe živilskih proizvodov na način, ki je razviden iz njene obrazložitve, ni pravilno.

Iz izpodbijanega sklepa ni razvidno, s čim, oziroma z opustitvijo katerega podatka naj bi tožeča stranka kršila svojo obveznost zagotovitve ustrezne označbe živilskih proizvodov. Sklepa zato ni mogoče preizkusiti. Prav tako tožeči stranki ni bila dana z zakonom določena možnost in pravica, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah očitane ji kršitve. Gre za pravico, ki se ne zagotavlja s pripombami na zapisnik, kot to zmotno meni pritožbeni organ.

Tožeča stranka iz navedenih razlogov predlaga, da sodišče po opravljeni glavni obravnavi tožbi ugodi, izpodbijani sklep v celoti odpravi, toženi stranki pa naloži povrnitev stroškov postopka v priglašeni višini z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka 15-dnevnega paricijskega roka dalje do plačila.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločitvi in pri razlogih. Predlaga zavrnitev tožbe.

Tožba ni utemeljena.

Predmet tega upravnega spora je sklep, s katerim je tožeči stranki v plačilo naložena denarna kazen, ki ji je bila zagrožena s sklepom o dovolitvi izvršbe in pod grožnjo nove, višje, denarne kazni, določen nov rok za izpolnitev obveznosti po odločbi z dne 28. 4. 2010. Gre torej za nadaljevanje upravne izvršbe s prisilitvijo, začete s sklepom o dovolitvi izvršbe z dne 17. 6. 2010. Sodišče je zato presojalo tožbene navedbe, ki se nanašajo na predmet tega upravnega spora, tožbene navedbe v zvezi z odločbo, ki se izvršuje in sklepom o dovolitvi izvršbe pa le, kolikor so relevantne za presojo zakonitosti izpodbijanega sklepa.

Navedbe tožeče stranke, da je obveznost, ki ji je naložena v 3. točki izreka odločbe, izpolnila že pred izdajo sklepa o dovolitvi izvršbe, so neupoštevne. Gre za navedbe oziroma ugovor, ki bi ga lahko uveljavljala s pravnimi sredstvi zoper navedeni sklep. Iz istega razloga v tem postopku tudi ne more z uspehom uveljavljati drugih ugovorov zoper sklep o dovolitvi izvršbe. Z njim pa ji je bilo, kot že navedeno, zagroženo z denarno kaznijo, kolikor obveznosti iz 3. točke izreka odločbe tudi v nadaljnjem 5-dnevnem roku ne bo izpolnila. Relevantna za odločitev v zadevi je torej sporna ugotovitev tožene stranke, da tožeča stranka obveznosti, ki izhajajo iz odločbe, tudi po izdaji sklepa o dovolitvi izvršbe ni izpolnila in ne, ali je odpravila kršitve, ki so navedene v obrazložitvi sklepa o dovolitvi izvršbe.

Sodišče se sicer strinja s tožečo stranko, da je ukrep, odrejen v 3. točki izreka odločbe, določen široko. Ne predstavlja pa prepisa prvega odstavka 22. člena ZVMS, kot navaja tožeča stranka, saj se ji z njim nalaga, da za vse izdelke, ki jih proizvaja v svojem obratu, zagotovi ustrezno označitev. V čem je bila označitev neustrezna, je, kot navaja tožeča stranka sama, jasno razvidno iz obrazložitve odločbe, v kateri so konkretno navedene ugotovljene nepravilnosti (v zvezi z označevanjem izdelkov, ki jih proizvaja v svojem obratu, da na njih ni naveden rok uporabe). Da bi tožeča stranka po izdaji sklepa o dovolitvi izvršbe navedene nepravilnosti odpravila, ne zatrjuje. Trdi le, da je odpravila nepravilnosti pri posameznih izdelkih, pri katerih so bile kršitve konkretno ugotovljene. Dejanske ugotovitve, ki izhajajo iz zapisnika z dne 30. 5. 2011 o inšpekcijskem pregledu kontrole izvršitve odločbe z dne 28. 4. 2010 in sklepa o dovolitvi izvršbe z dne 17. 6. 2010, so nesporne. V njem so navedeni podatki, ki jih vsebujejo deklaracije kontroliranih embaliranih mesnih izdelkov in sirov, ki jih pripravlja tožena stranka v registriranem obratu za proizvodnjo živil živalskega izvora. Podatek o roku uporabe med njimi ni naveden, kar dokazuje, da tožeča stranka z odločbo naložene obveznosti tudi po izdaji sklepa o dovolitvi izvršbe ni izpolnila.

Tožeča stranka sicer utemeljeno graja časovno odmaknjenost opravljene kontrole izvršitve obveznosti po poteku naknadnega roka za odpravo kršitve. Vendar pa navedeno samo po sebi ne predstavlja podlage za ugotovitev, da je bila kršitev odpravljena. S kontrolo ugotovljene kršitve bi lahko predstavljale dejansko podlago za izdajo nove inšpekcijske odločbe le ob predhodni ugotovitvi, da je bila obveznost po odločbi, ki je predmet izvršbe, izpolnjena. To pa v obravnavanem primeru, kot že navedeno, ni bilo ugotovljeno.

Obrazložitev izpodbijanega sklepa pa tudi ni (bistveno) pomanjkljiva. V njej so, kot že navedeno, navedeni podatki, ki jih deklaracije pregledanih embaliranih mesnih izdelkov in sirov vsebujejo, med njimi pa ni podatka o roku uporabe izdelkov. Zapisniške ugotovitve v zadevi pregleda registriranega obrata za prodajo živil živalskega izvora kontrole prodajalne svežega mesa (zapisnik z dne 16. 4. 2011) ugotovitev, da obveznost po odločbi ostaja neizpolnjena, še dodatno potrjujejo. Sklep je torej, ob upoštevanju odločbe, ki se izvršuje, obrazložen na način, ki omogoča preizkus odločitve. Ugotovitve pregledov, ki sta bila pri tožeči stranki opravljena 30. 5. 2011 (kontrola prodajalne svežega mesa – mesnice in prodajalne svežih rib in drugih vodnih organizmov - ribarnice) in 14. 6. 2011 (nadzor nabave in prodaje perutninskega mesa) pa kot podlaga za izdajo izpodbijanega sklepa v obrazložitvi sklepa niso navedene.

Tožeča stranka se je postopka na predpisani način udeleževala. Na dejanske ugotovitve, navedene v zapisniku, pripomb ni podala. Da bi bilo dejansko stanje ugotovljeno napačno tudi v pritožbi in tožbi ne zatrjuje. Stališče, da bi ji moralo biti omogočeno, da se pred izdajo izpodbijanega sklepa še dodatno izjavi o dejstvih oziroma okoliščinah očitane kršitve, ni utemeljeno. Relevantna za odločitev je namreč le ugotovitev, da obveznost po odločbi ni izpolnjena.

Ker po navedenem tožbeni ugovori niso utemeljeni, sodišče pa nepravilnosti, na katere pazi uradoma, tudi ni ugotovilo, je tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1. O stroških postopka je odločilo skladno s četrtim odstavkom 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.

23. Ker med strankama pravno relevantno dejansko stanje ni sporno, je sodišče v zadevi odločalo brez glavne obravnave na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS-1.