Jedro

Za obnovo postopka pristojni davčni organ je upoštevaje organizacijo davčne uprave, ki jo ureja Zakon o davčni službi, druga organizacijska enota Davčne uprave Republike Slovenije, zato sodišče glede teka subjektivnega roka pritrjuje stališču tožene stranke, da je bil pristojni organ prve stopnje z novimi dejstvi in dokazi seznanjen z dopisom drugega davčnega urada, ki je izvedel postopek inšpiciranja.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka, v ponovnem postopku, zavrnila pritožbo tožeče stranke zoper sklep Davčne uprave RS, Davčni urad A., Izpostava B., z dne 28. 1. 2002, s katerim je bila po uradni dolžnosti uvedena obnova postopka odmere dohodnine za tožečo stranko za leto 1999. V obrazložitvi izpodbijane odločbe tožena stranka navaja, da je bil po dokončnosti odločbe o odmeri dohodnine za tožečo stranko za leto 1999, izveden inšpekcijski pregled pravilnosti in pravočasnosti obračunavanja in plačevanja davka od dobička za leto 1999, davkov in prispevkov ter prometnih davkov za leto 1999, pri davčnem zavezancu AAA.. O inšpekcijskem pregledu je bil sestavljen zapisnik, ki ga je Davčni urad v C. izdal dne 19. 12. 2001. Dohodnino je tožeči stranki prvotno odmeril Davčni urad A., ki je na podlagi 266. člena pristojen za uvedbo postopka obnove odmere dohodnine. Enomesečni rok za obnovo postopka je tako začel teči z dnevom, ko je bil Davčni urad A. obveščen o izsledkih inšpekcijske pregleda, ki ga je opravil Davčni urad v C.. Davčni urad A. je bil z ugotovitvami inšpekcijskega pregleda seznanjen dne 15. 1. 2002, ko je prejel dopis Davčnega urada C. z dne 7. 1. 2002. Glede na to, da je pristojni davčni urad sklep o obnovi postopka izdal dne 28. 1. 2002, tožeča stranka pa ga je prejela dne 6. 2. 2002, je bila obnova postopa uvedena pravočasno. Nadalje navaja, da so bila v inšpekcijskem pregledu ugotovljena nova dejstva, da AAA. v letu 1999 zaposlenim igralcem in trenerjem od izplačanih nagrad, štipendij, premij in pristopnin ni obračunal in plačal davka od osebnih prejemkov, prav tako pa teh prejemkov tožeča stranka ni izkazala v svoji napovedi za odmero dohodnine, čeprav ji je nogometni klub v letu 1999, po izsledkih inšpekcijskega pregleda, izplačal kar 13.005.914,00 SIT. Če bi davčni organ, ki je odmerjal dohodnino vedel za ta nova dejstva in dokaze že ob izdaji prvotne odločbe bi bila odmera dohodnine tožeči stranki za navedeno leto drugačna. Obnova postopka je tako tudi vsebinsko utemeljena.

Tožeča stranka s tožbo izpodbija odločbo tožene stranke zaradi kršitve materialnega prava, bistvenih kršitev pravil postopka in nepravilno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja ter sodišču predlaga, da tožbi ugodi in izpodbijano odločbo odpravi, podrejeno pa predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne toženi stranki v ponoven postopek. V tožbi povzema potek celotnega postopka inšpeciranja pri AAA.. in potek obnove postopka in dodatno navaja, da je tožena stranka vse podatke, ki se nanašajo na izplačilo nagrad, štipendij, premij in pristopnin, od katerih naj klub ne bi obračunaval in plačeval davka od osebnih prejemkov, pridobila takoj na začetku inšpeciranja AAA., to je med 24. 9. 2001 in 15. 10. 2001, ko je vodila in zaključila postopek inšpeciranja osebnih prejemkov igralcev in trenerjev. Tožena stranka je v postopku storila bistvene kršitve pravil postopka, saj ni upoštevala določbe 1. odstavka 263. člena Zakona o splošnem upravnem postopku, po katerem se lahko predlaga obnova postopka samo v prekluzivnem roku enega meseca od dneva, ko je mogla navesti nova dejstva oz. uporabiti nove dokaze, to je najkasneje od 15. 10. 2001 dalje, oz. kot trdi tožena stranka od dneva izdaje zapisnika 19. 12. 2001. Sklicevanje tožene stranke na določbe 5. in 226. člena Zakona o splošnem upravnem postopku in na 9. člen Zakona o davčni službi predstavlja nepravilno uporabo materialnega prava. Davčni organ je davčna uprava, prvostopenjski organi-davčni uradi pa so le organizacijske enote v sestavi davčnega organa. Davčna uprava je torej tista, ki je dolžna poskrbeti, da je poslovanje organizirano tako, da se v okviru zakonskih rokov zagotovi ustrezen pretok informacij med njenimi enotami. Davčna uprava Republike Slovenije, Oddelek za davčno inšpeciranje v C. je izdal zapisnik o inšpeciranju dne 19. 12. 2001. V izpodbijanem sklepu o dovolitvi obnove postopka ni nobenih dokazov o obvestilu, ki naj bi ga posredovala tožena stranka, o ugotovitvah nepravilnosti pri nogometnem klubu, kot tudi ne o tem, kdaj naj bi to obvestilo prejel "pristojni davčni organ", ki je izdal sklep o dovolitvi obnove postopka. Odločitev tožene stranke pa je nezakonita tudi zato, ker je v nasprotju z načelom pravne države in pravne varnosti, saj si tožena stranka zaradi različne krajevne pristojnosti brez zakonsko določenih rokov o posameznih opravilih, ki jih je dolžna izvajati v zvezi s svojimi ugotovitvami, lahko zakonsko določene prekluzivne roke podaljšuje s kreiranjem obvestil in dopisov, ki jih lahko pošilja kadarkoli. Davčni organ v C., je vedel, kdo je pristojni organ za obnovo postopka odmere dohodnine in bi moral poskrbeti, da se ta organ obvesti v zakonitem prekluzivnem roku. Sklicevanje na različno pristojnost je le podlaga za nedopustno podaljševanje zakonskih prekluzivnih rokov. V primeru tožeče stranke je subjektivni rok iztekel, saj je med dnevom izdaje zapisnika o inšpeciranju nogometnega kluba ( 19. 12. 2001) in dnevom izdaje sklepa o postopku ponovne odmere dohodnine 28. 1. 2002, ki ga je tožeča stranka prejela 6. 2. 2002, minilo več kot mesec dni.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da tožeča stranka v tožbi navaja razloge, na katere je tožena stranka v izpodbijani odločbi v celoti odgovorila. Glede na navedeno sodišču predlaga, da tožbeni zahtevek tožeče stranke kot neutemeljen zavrne.

Državni pravobranilec Republike Slovenije, kot zastopnik javnega interesa, v zadevi ni prijavil udeležbe.

Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča je odločitev tožene stranke pravilna in temelji na pravilni dejanski in pravni podlagi. Tožena stranka je v izpodbijani odločbi odgovorila na vse ugovore tožeče stranke in je v obrazložitvi navedla pravilne razloge za zavrnitev pritožbe tožeče stranke. Sodišče zato sledi utemeljitvi izpodbijane odločbe in na tem mestu ponovno ne navaja razlogov za odločitev ( 2. odstavek 67. člena Zakona o upravnem sporu, Uradni list RS, št. 50/97, 65/97 in 70/00 - ZUS). V zvezi s tožbenimi ugovori pa sodišče še dodaja: V zadevi je sporen začetek teka subjektivnega enomesečnega roka iz 2. odstavka 263. člena ZUP glede na to, da je upravni organ prve stopnje postopek obnovil po uradni dolžnosti. V zadevi ni sporno, da je Davčna uprava Republike Slovenije, Davčni urad C., Oddelek za davčno inšpeciranje pri AAA. sestavil zapisnik 19. 12. 2001, iz upravnih spisov pa izhaja, da je DURS C., Oddelek za davčno inšpeciranje seznanil Davčni urad A. z ugotovitvami inšpekcijskega pregleda dne 15. 1. 2002, ko je Davčni urad A. prejel dopis Davčnega urada C. z dne 7. 1. 2002. Inšpekcijske ugotovitve o višini tožeči stranki izplačanih prejemkov v letu 1999, ki jih je le ta napovedala v dohodninski napovedi, so tudi po presoji sodišča tiste okoliščine, ki bi, če bi bile znane in uporabljene v prejšnjem postopku odmere dohodnine, lahko pripeljale do drugačne odločitve. Postopek inšpeciranja pravne osebe je izvedel Davčni urad v C., za obnovo postopka pristojni davčni organ, pa je upoštevaje organizacijo davčne uprave, ki jo ureja Zakon o davčni službi ( Uradni list RS, št. 18/96-79/01), druga organizacijska enota Davčne uprave Republike Slovenije, zato sodišče glede teka subjektivnega roka pritrjuje stališču tožene stranke, da je bil pristojni organ prve stopnje z novimi dejstvi in dokazi seznanjen z navedenim dopisom. Upoštevaje navedeno je sklep o uvedbi obnove postopka odmere dohodnine tožeči stranki ob dejstvu, da je bil sporni sklep upravnega organa prve stopnje tožeči stranki odposlan 5. 2. 2002 in da ga je 6. 2. 2002, tožeča stranka tudi sprejela, pravočasen in utemeljen.

Ker je torej izpodbijana odločba po presoji sodišča pravilna in na zakonu utemeljena, sodišče pa v postopku pred njeno izdajo ni našlo nepravilnosti, je na podlagi 1. odstavka 59. člena ZUS, tožbo kot neutemeljeno zavrnilo.