Jedro

Skladno s prvim odstavkom 155. člena ZPP se strankam priznajo le za pravdo potrebni stroški, sodna praksa pa je že večkrat zavzela stališče, da se pooblaščencem stroški, navedeni v tarifni številki 43 Odvetniške tarife priznajo le, če te storitve niso zajete v drugih tarifnih številkah, ker gre za samostojno storitev. Dostava povratnic in sestanek s stranko ne predstavlja samostojne storitve.

Odvetnik, ki v delovnem sporu v neocenljivih zadevah o premoženjskih in drugih posamičnih pravicah in obveznostih zastopa delodajalca, lahko sicer delodajalcu zaračuna 100 % povečanje po tarifni številki 16/1.c Odvetniške tarife, vendar delodajalec nato v sodnem postopku ne more zahtevati, da mu tako povečane stroške povrne delavec.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

II. Tožena stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka, tožeči stranki pa je dolžna v roku 8 dni povrniti stroške postopka v znesku 186,66 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku izpolnitvenega roka do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom tožnici naložilo, da toženki povrne stroške postopka v višini 1.064,54 EUR.

2. Zoper sklep se pritožuje toženka iz vseh pritožbenih razlogov. Meni, da sodišče neutemeljeno ni priznalo stroškov sestanka s stranko, saj ta strošek ni zajet v nagrado za odgovor na tožbo. Sodišče ni pojasnilo, zakaj ji ni priznalo stroškov posredovanja povratnic in obvestila sodišču. Prav tako ugovarja, da ji neutemeljeno ni priznalo 100 % povečanje nagrade zaradi zastopanja delodajalca, skladno s točko 1.c tarifne številke 16 Odvetniške tarife. Priznati bi ji moralo tudi dodatne stroške odgovora na pritožbo, ker ji pritožbeno sodišče ni priznalo 100 % povišanja nagrade. Predlaga spremembo sklepa tako, da mora tožnica toženki povrniti 2.475,11 EUR stroškov postopka.

3. Tožnica nasprotuje pritožbi. Izpostavlja, da so skladno s sodno prakso stroški posveta s stranko stroški sestave tožbe. Pooblaščenec mora sam skrbeti za hrambo vročilnic, če pa je s stranko dogovorjen za dodatne storitve, takšnih stroškov ne more prevaliti na nasprotno stranko. Glede povečanja nagrade za zastopanje delodajalca, lahko odvetnik takšno določbo uporabi le v razmerju do stranke, ne more pa teh stroškov prevaliti na delavca. Predlaga zavrnitev pritožbe in priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP preizkusilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje v mejah pritožbenih razlogov ter pri tem po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka, navedene v drugem odstavku 350. člena ZPP, in na pravilno uporabo materialnega prava.

6. Iz izpodbijanega sklepa jasno izhaja, kateri stroški so priznani, zato ni podana smiselno uveljavljana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, čeprav se sodišče prve stopnje ni izrecno opredelilo do priglašenih stroškov dostave vročilnic z dne 23. 9. 2022, 29. 9. 2022 in 5. 12. 2022 ter sporočila sodišču z dne 9. 11. 2022. Za obrazložitev stroškovnih odločitev veljajo namreč nižji standardi, zato zadostuje, da je jasno razvidno, kateri stroški so priznani.1

7. Skladno s prvim odstavkom 155. člena ZPP se strankam priznajo le za pravdo potrebni stroški, sodna praksa pa je že večkrat zavzela stališče, da se pooblaščencem stroški, navedeni v tarifni številki 43 Odvetniške tarife (OT) priznajo le, če te storitve niso zajete v drugih tarifnih številkah, ker gre za samostojno storitev. Dostava povratnic in sestanek s stranko ne predstavlja samostojne storitve. Glede sporočila z dne 9. 11. 2022 pa velja izpostaviti, da je pooblaščenec toženke opravičil vabljeno pričo, kar ni potreben strošek postopka, katerega bi morala toženki povrniti tožnica. Priča bi lahko opravičilo poslala sama in ne preko pooblaščenca toženke.

8. Pritožba nadalje neutemeljeno uveljavlja, da bi moralo sodišče toženki za zastopanje tako na prvi kot na drugi stopnji priznati 100 % povečanje, skladno s tarifno številko 16/1.c OT. Odvetnik, ki v delovnem sporu v neocenljivih zadevah o premoženjskih in drugih posamičnih pravicah in obveznostih zastopa delodajalca, lahko sicer delodajalcu zaračuna 100 % povečanje po tarifni številki 16/1.c OT, vendar delodajalec nato v sodnem postopku ne more zahtevati, da mu tako povečane stroške povrne delavec. OT v 16/1.b predpisuje višino stroškov za posamezno procesno dejanje v neocenljivih delovnih sporih o premoženjskih in drugih posamičnih pravicah in obveznostih in ni nobenega stvarno razumnega razloga, da bi moral delavec v primeru uspeha delodajalca, ki ima odvetnika, povrniti dvojne tako določene stroške. Ker bi naložitev plačila zvišanih stroškov postopka delavcu temeljila le na lastnosti ene stranke spora, bi bilo to v nasprotju z ustavnim načelom enakosti, zato toženka ne more zahtevati, da ji tožnica kot delavka povrne 100 % povišane stroške zastopanja, kot so sicer določeni v tarifni številki 16/1.b OT.2 Tožnica tako toženki ni dolžna povrniti 100 % povišanih stroškov, ampak le stroške, ki toženki pripadajo po tarifni številki 16/1.b OT.

9. Ker niso podani uveljavljani pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo toženke kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

10. Toženka s pritožbo ni uspela, zato sama krije svoje stroške pritožbe, tožnici pa mora povrniti stroške odgovora na pritožbo (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP). Pritožbeno sodišče je tožnici priznalo, upoštevajoč višino izpodbijanih stroškov, 250 točk za odgovor na pritožbo in 5 točk za izdatke za stranko, kar skupaj z 22 % DDV (in ob upoštevanju vrednosti točke 0,60 EUR) znaša 186,66 EUR. Navedene stroške mora toženka povrniti tožnici v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

1 Prim. VSL sklep II Cp 1876/2019. 2 Prim. Pdp 683/2018, Pdp 734/2019, Pdp 736/2019, Pdp 179/2021.