Jedro

Sodišče prve stopnje je zmotno štelo rok za vložitev tožbe od dne 18. 3. 2025 dalje, ko je bila tožnica s strani Zavoda RS za zaposlovanje obveščena o razlogih za nezakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki ji je bila sicer vročena že 15. 12. 2024. Na tek roka za vložitev tožbe ne vpliva dejstvo, da je tožnica vse do tega obvestila Zavoda RS za zaposlovanje menila, da je bila odpoved zakonita. Ker je tožnica tožbo, s katero je izpodbijala to odpoved, vložila šele 26. 3. 2025, torej več kot 30 dni od prejete odpovedi, je njena tožba skladno s tretjim odstavkom 200. člena ZDR-1 prepozna. Zato bi jo moralo sodišče prve stopnje skladno s prvim odstavkom 274. člena ZPP zavreči.

Izrek

I.Pritožbama se ugodi in se:

-izpodbijana sodba razveljavi in tožba zavrže;

-izpodbijani sklep spremeni tako, da krijeta stranki vsaka svoje stroške postopka.

II.Stranki krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo na podlagi pripoznave ugotovilo, da je bila redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga z dne 15. 12. 2024 nezakonita in da delovno razmerje tožnice pri tožencu na njeni podlagi ni prenehalo, pač pa je prenehalo na dan 16. 5. 2025. Tožencu je naložilo, da tožnico za čas od 31. 1. 2025 do 16. 5. 2025 prijavi v matično evidenco ZPIZ, tožnici plača denarno povračilo zaradi razveze pogodbe o zaposlitvi v znesku 1.567,63 EUR ter nadomestila plač za obdobje od 31. 1. 2025 do 16. 5. 2025 z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Odločilo je še, da bo o stroških postopka odločilo s posebnim sklepom in da je toženec dolžan plačati sodno takso za postopek na prvi stopnji.

2.Z izpodbijanim sklepom pa je sodišče prve stopnje tožencu naložilo, da je dolžan tožnici povrniti stroške postopka v znesku 429,31 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

3.Zoper sodbo in sklep se pritožuje toženec. V pritožbi zoper sodbo uveljavlja vse pritožbene razloge. Pritožbenemu sodišču predlaga, da sodbo spremeni tako, da tožbo zavrže, podredno pa spremeni ali pa razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglaša stroške pritožbe. Navaja, da je odločitev sodišča prve stopnje v nasprotju z ustaljeno sodno prakso. Sodišče prve stopnje bi moralo namreč tožbo zaradi zamude prekluzivnega roka zavreči. Rok za vložitev tožbe teče od dneva, ko je bila delavcu vročena odpoved; pri čemer roka za vložitev tožbe, ki ga določa tretji odstavek 200. člena ZDR-1, ni mogoče razlagati kot subjektivni in objektivni rok. Nadalje sodišču prve stopnje očita, da tudi sicer ne pojasni, od kje zaključek, da toženec kot delodajalec ni prenehal. Podredno opozarja na napačno odločitev sodišča prve stopnje glede datuma razveze pogodbe o zaposlitvi. Meni, da bi moralo sodišče prve stopnje po uradni dolžnosti vpogledati v izpis zavarovanj za tožnico, pri čemer bi ugotovilo, da je bila tožnica najmanj od aprila dalje zaposlena pri drugem delodajalcu.

4.V pritožbi zoper sklep toženec prav tako uveljavlja vse pritožbene razloge. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi. Priglaša stroške pritožbenega postopka. Navaja, da je zaradi vložene pritožbe zoper sodbo izpodbijana odločitev o stroških postopka preuranjena. Ker meni, da je odločitev o glavni stvari napačna, je posledično napačna tudi odločitev o stroških. Prereka tudi višino odmerjenih stroškov. Tako meni, da je bila nepotrebna vloga tožnice, za katero ji je sodišče prve stopnje priznalo 225 točk.

5.Tožnica v odgovorih na pritožbi obrazloženo prereka pritožbene navedbe. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi kot neutemeljeni zavrne in potrdi izpodbijano sodbo in sklep sodišča prve stopnje. Priglaša stroške odgovorov na pritožbi.

6.Pritožbi sta utemeljeni.

O pritožbi zoper sodbo:

7.Toženec v pritožbi utemeljeno vztraja pri ugovoru, da je bila tožba vložena prepozno. Skladno s tretjim odstavkom 200. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) lahko ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi, drugih načinov prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi ali odločitev o disciplinski odgovornosti delavca delavec zahteva v roku 30 dni od dneva vročitve oziroma od dneva, ko je zvedel za kršitev pravice, pred pristojnim delovnim sodiščem.

8.Gre za materialni prekluzivni rok. Po poteku tega roka za vložitev tožbe delavec izgubi pravico uveljavljati nezakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi (in posledic take odpovedi) po samem zakonu. Na pravočasnost vložitve tožbe pazi sodišče po uradni dolžnosti in tožbo zavrže, če je vložena po poteku roka, na podlagi določbe prvega odstavka 274. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Navedeni prekluzivni rok začne teči od vročitve (to je naslednji dan po vročitvi) odpovedi oziroma (če odpoved ni bila vročena) od dne, ko je delavec zvedel za kršitev pravice, to je za prenehanje veljavnosti pogodbe o zaposlitvi. Slednje je torej treba razumeti kot seznanitev delavca z nekim drugim načinom prenehanja pogodbe o zaposlitvi, ki ni pogojeno z vročitvijo akta s strani delodajalca.

9.Določilo tretjega odstavka 200. člena ZDR-1 tako ne določa subjektivnega in objektivnega roka za vložitev tožbe, kot si to zmotno razlagata tožnica in sodišče prve stopnje, pač pa gre za zakonski prekluzivni rok, ki se ne more podaljšati. Rok za vložitev tožbe prične torej teči od dneva, ko je bila delavcu vročena odpoved, oziroma če delavec odpovedi ni prejel, od dneva, ko je bil seznanjen s tem, da mu je delovno razmerje prenehalo.

10.Sodišče prve stopnje je tako zmotno štelo rok za vložitev tožbe od dne 18. 3. 2025 dalje, ko je bila tožnica s strani Zavoda RS za zaposlovanje obveščena o razlogih za nezakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki ji je bila sicer vročena že 15. 12. 2024. Kot rečeno, na tek roka za vložitev tožbe ne vpliva dejstvo, da je tožnica vse do tega obvestila Zavoda RS za zaposlovanje menila, da je bila odpoved zakonita. Ker je tožnica tožbo, s katero je izpodbijala to odpoved, vložila šele 26. 3. 2025, torej več kot 30 dni od prejete odpovedi, je njena tožba skladno s tretjim odstavkom 200. člena ZDR-1 prepozna. Zato bi jo moralo sodišče prve stopnje skladno s prvim odstavkom 274. člena ZPP zavreči.

11.Pritožbeno sodišče pa še dodaja, da tudi sicer ni pravilno stališče tožnice in sodišča prve stopnje, da tožnica ob izteku roka za vložitev tožbe, to je 14. 1. 2025 še ni mogla vedeti, da je odpoved nezakonita, ker da takrat še ni vedela, da toženec v resnici še ni prenehal opravljati svoje dejavnosti. Slednje namreč niti ni bistveno. Tožnica je kot starejša delavka skladno z določili 114. člena ZDR-1 uživala posebno pravno varstvo pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. To posebno pravno varstvo pa (med drugim, skladno z drugim odstavkom 114. člena ZDR-1) ne velja v primeru uvedbe postopka prenehanja delodajalca. Iz same odpovedi pogodbe o zaposlitvi pa niti ne izhaja, da bi bil dejansko že uveden postopek prenehanja toženca kot delodajalca, kar vse bi torej tožnica morala in mogla vedeti že ob vročitvi odpovedi.

12.Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo in tožbo zavrglo (354. člen ZPP).

O pritožbi zoper sklep:

13.Ker je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavilo in tožbo zavrglo, je posledično ugodilo tudi pritožbi toženca zoper sklep o stroških postopka (drugi odstavek 165. člena ZPP). Tožnica s tožbo ni uspela, zato krije sama svoje stroške postopka (prvi odstavek 154. člena ZPP); toženec pa kljub uspehu v postopku krije sam svoje stroške postopka, in sicer na podlagi določila petega odstavka 41. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1), v skladu s katerim v sporih o obstoju ali prenehanju delovnega razmerja delodajalec krije svoje stroške postopka ne glede na izid postopka.

14.Glede na navedeno je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremenilo tako, da krijeta stranki vsaka svoje stroške postopka (3. točka 365. člena ZPP).

15.Stranki pa krijeta tudi vsaka svoje stroške pritožbenega postopka. Tožnica zato, ker v pritožbenem postopku ni uspela (drugi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP), toženec pa na podlagi določila že navedenega petega odstavka 41. člena ZDSS-1.

-------------------------------

1Prim. Zakon o delovnih razmerjih s komentarjem, GV Založba, 2024, str. 1214 - komentar k 200. členu ZDR-1 in Delovna razmerja z e-komentarjem ZDR-1, Tax-Fin-Lex - komentar k 200. členu ZDR-1.

2Takšno je tudi stališče sodne prakse. Prim. sklep VDSS Pdp 479/2024.

3Prim. sklep VDSS Pdp 479/2024.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 154, 154/1, 165, 165/2 Zakon o delovnih razmerjih (2013) - ZDR-1 - člen 200, 200/3 Zakon o delovnih in socialnih sodiščih (2004) - ZDSS-1 - člen 41, 41/5

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.