19. 12. 2002

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki jo zastopajo B. B., C. C., Č. Č. in D. D., odvetniki v Z., na seji senata dne 10. decembra 2002 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. II Ips 87/2000 z dne 13. 7. 2000 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Ustavna pritožnica izpodbija sodbo Vrhovnega sodišča št. II Ips 87/2000 z dne 13. 7. 2000, s katero je sodišče spremenilo sodbi sodišča druge in prve stopnje in zavrnilo podrejeni tožbeni zahtevek tožnice (sedaj ustavne pritožnice) za odkup drugega primernega stanovanja po 129. členu Stanovanjskega zakona (Uradni list RS, št. 18/91 in nasl.). Sodišče prve stopnje - kar je potrdilo tudi Višje sodišče - je namreč v pravdi ugodilo podrejenemu tožbenemu zahtevku tožeče stranke in naložilo toženi stranki, da mora ustavni pritožnici omogočiti nakup drugega primernega stanovanja.

2.Ustavna pritožnica zatrjuje, da je vseskozi imela stanovanjsko pravico na predmetnem stanovanju, ki jo je dobila v skladu z Zakonom o stanovanjskih razmerjih (Uradni list SRS, št. 18/74) z dnem zakonite vselitve, na podlagi sklenjene pogodbe. Te pravice ni izgubila. Vrhovnemu sodišču očita, da je s svojo sodbo poseglo v pridobljene pravice in s tem kršilo načelo prepovedi povratne veljavnosti pravnih aktov (155. člen Ustave), kakor tudi, da izpodbijana sodba odstopa od dosedanje sodne prakse (22. člen Ustave). V uvodu ustavne pritožbe navaja še kršitev pravice do zasebne lastnine (33. člena Ustave).

B.

3.Ustavna pritožba se lahko v skladu s prvim odstavkom 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) vloži, če gre za kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin. Pritožnica v delu ustavne pritožbe zatrjuje kršitev načela prepovedi povratne veljavnosti aktov iz 155. člena Ustave. Ker se lahko z ustavno pritožbo uveljavlja le kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin, Ustavno sodišče ni preizkusilo pritožbe v delu, kjer pritožnica zatrjuje kršitev navedenega ustavnega načela.

4.Ustavno sodišče ni instanca sodiščem, ki odločajo v pravdnem postopku, in ne presoja samih po sebi kršitev pri ugotavljanju dejanskega stanja ter pri uporabi materialnega in procesnega prava. V skladu s 50. členom ZUstS Ustavno sodišče ustavno pritožbo preizkusi le glede vprašanja, ali so bile z izpodbijanim aktom kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine. Za tak primer gre, če sodišče ob odločanju da zakonu vsebino, ki bi bila v nasprotju z Ustavo, ali če je odločitev tako očitno napačna ali brez razumne pravne utemeljitve, da jo je mogoče šteti za arbitrarno. Tega za izpodbijano sodbo ni mogoče trditi.

5.Pritožnica izpodbijani sodbi očita, da odstopa od sodne prakse, kar bi lahko pomenilo kršitev pravice do enakega varstva pravic (22. člen Ustave), vendar te svoje trditve ne konkretizira, temveč ostaja pri splošnih navedbah, da se je dosedanja sodna praksa nagibala k drugačnim rešitvam. Pri tem niti ne navede ali gre za prakso Vrhovnega ali nižjih sodišč.

Zato te kršitve ni mogoče preizkusiti. Prav tako ni bilo mogoče preizkusiti zatrjevane kršitve pravice do zasebne lastnine (33. člen Ustave), saj je pritožnica v sami pritožbi ne pojasnjuje.

6.Ker z izpodbijano sodbo očitno niso bile kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo.

C.

7.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger ter člana Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger