Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Doslej zbrani dokazi in podatki kažejo na sprejemljivo verjetnost, da sta obdolženca uresničila objektivne znake kaznivih dejanj, ki so predmet zahteve za preiskavo (tega pritožnik niti ne izpodbija) kot tudi na utemeljen sum, da naj bi osumljenca z zlorabo svojih položajev drugemu pridobila protipravno premoženjsko korist. Po mnenju pritožbenega sodišča so izpolnjeni vsi zakonski pogoji za uvedbo preiskave (1. odstavek 157. člena ZKP).
Pritožba zagovornika osumljenih V. P. in L. R. se zavrne kot neutemeljena.
Z izpodbijanim sklepom je senat (6. odstavek 23. člena ZKP) uvedel preiskavo zoper V. P. zaradi utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja zlorabe položaja ali pravic odgovorne osebe po 2. odstavku 133. člena KZ RS, zoper L. R. pa zaradi utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja pomoči h kaznivemu dejanju zlorabe položaja ali pravic odgovorne osebe po 2. odstavku 133. člena KZ RS v zvezi s členom 24 KZ SFRJ.
Proti navedenemu sklepu se je pritožil zagovornik zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka po 1. točki 363. člena ZKP v zvezi z 2. odstavkom 364. člena ZKP in predlagal, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi, izpodbijani sklep spremeni in zahtevo javnega tožilca za uvedbo preiskave zavrne.
Pritožba ni utemeljena.
S stališčem pritožbe, da v obravnavanem primeru niso podani zakonski pogoji za uvedbo preiskave, se ni moč strinjati. Dokazi in podatki, na katere je senat oprl svojo odločitev o uvedbi preiskave, kažejo na zadostno stopnjo verjetnosti, da sta obdolženca uresničila objektivne znake kaznivih dejanj, ki sta predmet zahteve za preiskavo, česar pritožbo niti ne izpodbija, kažejo pa tudi na sprejemljivo verjetnost, da naj bi osumljenca izrabila položaj odgovornih oseb z namenom, da drugemu pridobita protipravno premoženjsko korist. Že sam način, kako sta osumljenca na podlagi fiktivnega bremenopisa in izmišljenega poslovnega odnosa prišla do gotovine za nakup slike bivšemu direktorju ob upokojitvi, upoštevaje pri tem, da v doslej zbranih dokazih in podatkih ni najti pravne podlage, ki bi opravičevala takšen nakup, je zadostna dejanska podlaga za uvedbo preiskave. Njena izvedba je potrebna predvsem zaradi osvetlitve protipravnosti in subjektivnega odnosa osumljencev do dejanj.
Osumljeni V. P. namreč svoje ravnanje opravičuje s sklepom kolegija, s katerim naj bi bila odobrena izročitev slike. Takšen zagovor bo seveda potrebno preveriti, to pa bo mogoče le na podlagi preiskave.
Šele z njeno izvedbo bo mogoče potrditi ali ovreči navedbe obrambe, da osumljenca, kljub kršitvam računovodsko finančnih predpisov, nista ravnala z namenom, da bi drugemu pridobila protipravno premoženjsko korist, ampak da je šlo v obravnavanem primeru za povsem običajno in dovoljeno obdaritev bivšega direktorja ob njegovem odhodu v pokoj.
Ker torej po navedenem obstajajo za uvedbo preiskave vsi zakonski pogoji (1. odstavek 157. člena ZKP), je sodišče druge stopnje pritožbo zagovornika zavrnilo kot neutemeljeno.
Pravna podlaga za uporabo predpisov bivše SFRJ (ZKP, KZ SFRJ) je podana v 4. členu Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur. list RS št. 1/91/I z dne 25.6.1991).