Jedro

Sporni primer se obravnava po specialnih zakonskih določbah ZUPUDPP, ki glede na prostorske ureditve javnega pomena (2. člen) štejejo kot takšne tudi področje železniške infrastrukture (druga alinea drugega odstavka 2. člena).

Glede na to, da postopkovne določbe 36., 37., 38. in 39. člena ZEN v teh postopkih državnega pomena ne veljajo in glede na določbo šestega odstavka 48. člena ZEN, ki določa, da soglasje lastnikov s tako izvedeno parcelacijo ni potrebno ter ob listinsko izkazanih vabljenjih tožnice ter pooblaščenca v upravnem postopku, sodišče ugotavlja, da je bil postopek izveden pravilno po veljavnih zakonskih določbah.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Geodetski organ prve stopnje je v postopku evidentiranja parcelacije, ki je izvedena na zahtevo Direkcije RS za ceste Ljubljana, izdal odločbo, s katero je pod točko 1 izreka odločil, da se v k.o. …, v postopku evidentiranja parcelacije ugotovijo naslednje spremembe; ukinjena parcela 1059/1, - novi parceli 1059/3 in 1059/4, ukinjena parcela 1059/2 - novi parceli 1059/5 in 1059/6, ukinjena parcela 1062 - novi parceli 1062/1 in 1062/2, ukinjena parcela 1474/5 - novi parceli 1474/7 in 1474/9, ukinjena parcela 1479/3 - novi parceli 1479/5, 1479/6 in 1479/7, ukinjena parcela 1486/2 - novi parceli 1486/12 in 1486/13, ukinjena parcela 1486/3 - novi parceli 1486/14 in 1486/15, ukinjena parcela 1486/4 - nove parcele 1486/9, 1486/10, 1486/11 in 1486/16 in ukinjena parcela 1489 - novi parceli 1489/1 in 1489/2. Pod 2. točko izreka je odločeno, da je grafični prikaz stanja parcel po opravljeni parcelaciji z označenimi zemljiško katastrskimi točkami in vpisanimi parcelnimi številkami obvezna priloga k temu aktu. V obrazložitvi organ prve stopnje navaja, da je Direkcija RS za ceste dne 20. 4. 2011 na Območni geodetski upravi Celje vložila zahtevo za uvedbo postopka evidentiranja urejene meje parcele 1479/3 v k.o. … s sosednjo parcelo 1309/1 v k.o. … ter meje med parcelo 1486/2 s sosednjimi parcelami 1486/4, 1474/5 in 1489 vse v k.o. … in evidentiranja parcelacije parcel 1059/1, 1059/2, 1062, 1474/3, 1479/3, 1486/3, 1486/4 in 1489 v k.o. …. Zahtevi je priložen elaborat, ki ga je po določbah Zakona o evidentiranju nepremičnin (v nadaljevanju ZEN) in Pravilnika o urejanju mej ter spreminjanju in evidentiranju podatkov v zemljiškem katastru (dalje Pravilnik) izdelal samostojni podjetnik geodetske meritve A.A. s.p. Navaja, da je GURS najprej obravnaval zadevo po skrajšanem ugotovitvenem postopku ter izdal odločbo, št. 02112-164/2011-2 z dne 21. 4. 2011. Po več izdanih odločbah, je v okviru izvedbe ponovnega postopka vložnik 26. 9. 2012 vložil spremembo in dopolnitev zahteve tako, da je zahteval uvedbo postopka evidentiranja parcelacije parcel 1059/1, 1059/2, 1062, 1474/5, 1479/3, 1486/2, 1486/3, 1486/4 in 1489, v k.o. …. Zahtevi je bil priložen elaborat, ki ga je izdelalo geodetsko podjetje B. d.o.o. Geodetska uprava je ugotovila, da je vložnik vlogo dopolnil v skladu z določbo prvega odstavka 133. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). Dopolnitev vloge je dovolila in o spremembi vloge obvestila stranko z nasprotnim interesom. Iz elaborata je razvidno, da so kot stranke v postopku povabljeni lastniki parcel, tudi tožeča stranka v tem postopku, kot lastnica parcel 1486/2, 1486/3. V nadaljevanju navaja 45. člen Zakona o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor (v nadaljevanju ZUPUDPP) in ugotavlja, da je pogoj iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena izpolnjen. Parcelacija se je izvedla na podlagi Uredbe o državnem prostorskem načrtu za izvennivojsko križanje glavne in regionalne železniške proge z glavno cesto Šentjur – Mestinje v Grobelnem, ki predstavlja prostorski akt, s katerim se načrtujejo prostorske ureditve državnega pomena ter načrtom številka projekta 2008/DPN-110, ki ga je izdelalo podjetje C. d.o.o. v maju 2010. 2. Tožena stranka s pritožbeno odločbo potrjuje odločitev organa prve stopnje in še podrobneje navaja dejansko in pravno stanje obravnavanega primera.

3. Tožnica v tožbi uveljavlja tožbene razloge nepravilne ugotovitve dejanskega stanja, bistveno kršitev določb postopka in nepravilno uporabo materialnega prava. Navaja, da je lastnica nepremičnin parcelnih številk 1486/2 in 1486/3 k.o. …. Prvostopenjski organ, ki je izdal izpodbijano odločbo, bi moral slediti navodilom drugostopenjskega organa kot pritožbenega organa, ki je z odločbo št. 3532-157/2011-8 z dne 30. 3. 2012 v pritožbenem postopku odpravil odločbi št. 02112-164/2011-2 z dne 21. 4. 2011 in št. 20112-164/2011-3 z dne 26. 7. 2011, in ju vrnil v odločanje prvostopenjskemu organu. Izpodbijana odločba je nezakonita že po vsebini. Ne ve se, kdo je vložnik ali je to kakšno geodetsko podjetje ali kakšna druga stranka, ki je vložila spremembo in dopolnitev zahteve. Direkcija RS za ceste je z dopolnitvijo zahtevka dne 21. 5. 2012 navedla, da gre samo za evidentiranje urejene meje ali dela meje parcelne številke 1486/2 s sosednjimi parcelami št. 1486/4, 1474/5 in 1489 vse k.o. …. Upravni organ zavajajoče navaja, da vodi postopek urejanja parcelacije v izpodbijani odločbi po ZUPUDPP (kar v tem postopku ni dopustno), ki pa jasno v 44. členu določa, da se v zemljiškem katastru urejena meja, kar je podlaga za parcelacijo, evidentira kot predlagana meja. Postopek za evidentiranje predlagane meje in pokazane meje mora biti izveden na terenu z vsemi sestavinami procesnega postopka in vseh dejanj postopka. Tega na terenu ni bilo in meja ni urejena. Parcelacija se zato ne more zakonito izvesti. O spremembi zahteve bi se moralo tožnico obvestiti v skladu z drugim odstavkom 133. člena ZUP, saj gre za drugačno stališče, celo za podlago v postopku razlastitve njenega posebej priljubljenega, že tako skromnega stanovanjskega dvorišča na parcelnih številkah 1486/2 in 1486/3. V tej zadevi so bile že izdane tri odločbe, parcelacija ni prikazana po veljavnem in javno razgrnjenem DPN in tudi njena dopolnitev. Očitno je, da DPN še vedno ni končan in se sproti nedopustno spreminja. Na parcelni številki 1846/2 še vedno stoji neevidentiran zakonito postavljen objekt na lokaciji do meje 1474/5 iste k.o., tako da brez rušitve tega objekta ni mogoče niti evidentirati v izpodbijani odločbi navedenih geodetskih točk 7635, 7792, 7791, 7790, 7636, 7637, 7638. Evidentiranje na terenu in prenos mej do sedaj ni bilo izvedeno, mejnih znamenj na terenu ni, postopka ni bilo, niti tega ne bi bilo mogoče izvesti. Z grobo primerjavo grafičnega prikaza parcelacije po odpravljeni odločbi, št. 02112-164/2011-2 z dne 21. 4. 2011, ki naj bi jo izpodbijana odločba nadomestila, je razvidno, da so v obeh odločbah iste oznake geodetskih točk 7619, 7634, 7622, 7623, 7635, 7636, 7637,7638 in 7624 ostale na istih lokacijah, ostale geodetke točke 7793, 7792, 7791, 7790, pa so nove na dodatnih novih lokacijah. Že iz tega podatka je razvidno, da gre za novi, povsem nezakoniti geodetski postopek. Ta ne predstavlja dejanskega stanja iz narave, je brez mejnih znamenj v naravi, ker ta nikoli niso bila pokazana na terenu. To ne predstavlja lokacije veljavnega DPN, št. 2008/DPN-110. Sploh pa ni znano, kakšna je vsebina parcelacije v naravi. Geodetsko podjetje B. d.o.o., ki naj bi 9. 9. 2012 izvedlo parcelacijo parcelnih številk 1486/2 in 1486/3 k.o. …, na terenu postopka ni izvajalo in ga niti ni poskušalo izvesti. V nadaljevanju izpodbija način vabljenja strank postopka. Vabilo je bilo poslano na ime D.D., …., na njen dekliški priimek in na drugi naslov, kjer je živela pred 5 leti, vabilo pa je sprejela mati. Tožnica ni bila vabljena h geodetskemu postopku na terenu. Gre za geodetski postopek z dne 5. 9. 2012, tožnica ni nikoli dala nobenega pooblastila, niti generalnega pooblastila ne. Geodetsko podjetje je vabilo poslalo dvakrat nekomu drugemu in to D.D. in na naslov E. s.p. Predlaga, da sodišče tožbi ugodi in izpodbijano odločbo odpravi, in da se dokončno izvede predpisan postopek na terenu, da bo mogoče sploh po pravilnem evidentiranju mej ugotoviti urejene meje, izvesti postopek parcelacije po veljavnem DPN in potem izdati upravno odločbo.

4. Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da se očitki s tožbe nanašajo na predhodni postopek in ne na dopolnilni del postopka, ki se je izvajal prav zaradi odprave teh pomanjkljivosti. V tem postopku je geodetsko podjetje B. d.o.o. pravočasno na teren povabilo vse stranke v postopku parcelacije, ki je bila izvedena na podlagi Uredbe o državnem prostorskem načrtu za izvennivojsko križanje glavne in regionalne železniške proge s glavno cesto Šentjur – Mestinje v Grobelnem, to je načrta po 3. in 11. členu ZUPUDPP. Ker F.F. v zemljiški knjigi nima spremenjenega priimka, ki ga je pridobila s poroko, niti naslova, jo je geodetsko podjetje povabilo k postopku pod starim priimkom in naslovom ter pod novim priimkom in novim naslovom, tako da je neresnična navedba o tem, da ni bila vabljena na teren. Upravni postopek je bil voden v skladu z določbami ZUPUDPP, kot specialnim predpisom v razmerju do ZEN. Navedbe tožnice o obvezni ureditvi meje v primeru parcelacije oziroma sklicevanja na določbe ZEN ne držijo, ker specialne določbe ZUPUDPP, ki to vsebino urejajo drugače (45. člen) prevladajo nad splošnimi določbami ZEN. Iz določb ZUPUDPP izhaja, da je poudarek v ekonomičnem vodenju postopka, ki ima podlago v državnem prostorskem načrtu in se uporablja samo za specifične postopke. Navedbe tožnice, da ni bila obveščena o spremembi oziroma dopolnitvi zahteve, ne držijo. O tem je bila obveščena na ustni obravnavi dne 20. 6. 2012. Tožnica kot tudi njen pooblaščenec sta bila o spremembi oziroma dopolnitvi zahteve obveščena še po pošti z obvestilom o spremembi oziroma dopolnitvi zahtevka, št. 02112-164/2011-14 z dne 27. 9. 2012. Poslano priporočeno obvestilo nista niti tožnica, niti pooblaščenec dvignila, tako da je pošiljka prispela nazaj na Geodetsko upravo z datumom vrnitve 19. 10. 2012. Možnost seznanitve niti tožnica, niti pooblaščenec nista izkoristila.

5. Stranka z interesom v tem sporu Direkcija Republike Slovenije za ceste (drugi odstavek 19. člena Zakona o upravnem sporu, dalje ZUS-1) v odgovoru na tožbo navaja, da je investitor izvennivojskega križanja glavne in regionalne železniške proge z glavno cesto Šentjur – Mestinje v Grobelnem. Za to investicijo je bila sprejeta Uredba o državnem prostorskem načrtu za izvennivojsko križanje glavne in regionalne železniške proge z glavno cesto Šentjur – Mestinje v Grobelnem, na podlagi katere so bili izvedeni postopki evidentiranja urejanja meje in parcelacije potrebnih zemljišč. Za potrebe odkupa teh zemljišč je bila izvedena parcelacija zemljišč parcelnih številk 1486/2 in 1486/3 obe k.o. …, ki sta v lasti F.F. Za pridobitev gradbenega dovoljenja je treba izkazati pravico graditi na vseh zemljiščih, ki so v ta namen določena v Uredbi, sredstva pa so zagotovljena iz Evropskih skladov za regionalni razvoj (odločba, številka ESRR OP ROP1/3/1 Grobelno).

6. Nadalje navaja (enako kot tožena stranka v odgovoru na tožbo), da je v skladu z odločbo drugostopenjskega organa, št. 3532-157/2011 z dne 30. 3. 2012, ki odpravlja odločbo GURS, Območne geodetske uprave Celje, št. 02112-164/2011-2 z dne 21. 4. 2011, postopala v skladu s pozivom na dopolnitev vloge Geodetske pisarne Šentjur. Dne 26. 9. 2012 je vložila spremembo in dopolnitev zahteve tako, da je zahtevala uvedbo postopka evidentiranja parcelacije parcel številke 1059/1, 1059/2, 1062, 1474/5, 1479/3, 1486/2, 1486/3, 1486/4 in 1489 vse k.o. …. Omenjeni zahtevi je bil priložen elaborat, ki je bil izdelan na podlagi ZEN, Pravilnika in ZUPUDPP. Direkcija nastopa v skladu z Uredbo kot investitor prostorske ureditve državnega pomena ter sprememb in je dopolnila zahtevo v skladu s prvim odstavkom 133. člena ZUP. Navedbe tožnice, da ni bila obveščena o spremembi oziroma dopolnitvi zahteve ne držijo. Prvič je bila obveščena po specialnih določbah ZUPUDPP dne 20. 6. 2012 na ustni obravnavi pred Geodetsko upravo. Nadalje je bila obveščena še po pošti z obvestilom z dne 27. 9. 2012. Obvestilo, ki je bilo poslano priporočeno po pošti, niti pooblaščenec, niti tožnica nista dvignila, tako da je pošiljka prispela nazaj z datumom vrnitve 15. 10. 2012. Geodetsko podjetje B. d.o.o. je pravočasno na teren vabilo vse stranke v postopku parcelacije, ki je bila izvedena na podlagi načrta iz Uredbe po 3. in 11. členu ZUPUDPP. Tožnica v zemljiški knjigi nima spremenjenega priimka, ki ga je pridobila s poroko, niti naslova, zato jo je geodetsko podjetje povabilo k postopku pod starim priimkom in naslovom (F.F., …). Na terenu sta bila predstavnica direkcije in predstavnik Občine Šentjur, kot tudi mož tožnice, ki pa geodetu ni dovolil postaviti mejnih znamenj na teh zemljiščih. Na vseh ostalih zemljiščih so bila postavljena mejna znamenja. Pri prenosu podatkov iz načrta parcel v naravo in zemljiški kataster ni prišlo do nobenih napak, zaradi katerih bi bilo mogoče odločbo o evidentiranju parcelacije izpodbijati. Postopek je bil voden v skladu z določbami ZUPUDPP, kot specialnim predpisom v razmerju do ZEN. Glede očitkov neveljavnosti pooblastila navaja, da so bile vse listine razen pooblaščencu tožnice E. s.p., poslane tudi tožnici sami.

7. Tožba ni utemeljena.

8. Tožbo v obravnavanem primeru je vložila tožnica, ki jo je tudi podpisala. Na zaključku tožbe pod podpisom tožnice je še navedeno; svojo izjavo potrdila: G.G., ki je podpisan in E. s.p., ki pa ni podpisan. Glede na obliko sestave tožbe in podpise na njej, je sodišče štelo, da je tožbo vložila samo tožnica.

9. Pravna podlaga za odločanje v obravnavanem primeru so določbe ZUPUDPP. Na podlagi 3. in 11. člena tega zakona je bil izdan načrt v obliki Uredbe o državnem prostorskem načrtu za izvennivojsko križanje glavne in regionalne železniške proge z glavno cesto Šentjur – Mestinje v Grobelnem (dalje Uredba), ki v točki III. (območje državnega prostorskega načrta) v tretji alineji drugega odstavka 4. člena med drugim uvršča v to območje tudi parceli tožnice št. 1486/2 in 1486/3 k.o. …. Sporni primer se obravnava po specialnih zakonskih določbah ZUPUDPP, ki glede na prostorske ureditve javnega pomena (2. člen) štejejo, kot takšne tudi področje železniške infrastrukture (druga alinea drugega odstavka 2. člena). Glede na pomen načrta kot prostorskega akta, s katerim se načrtujejo prostorske ureditve državnega pomena (prvi odstavek 3. člena tega zakona), je tudi v 45. členu posebej določena parcelacija parcel iz tega načrta. Drugi odstavek 45. člena namreč določa, da se lahko parcelacija izvede, če imajo zemljiške parcele, ki se delijo oziroma združijo, urejene meje, ali vsaj del meje v skladu s predpisi, ki urejajo evidentiranje mej. Glede na nujnost in državni pomen tega načrta ter posledično parcelacijo na terenu, ne veljajo določbe 36. člena (izjave lastnikov), 37. člena (ustna obravnava), 38. člena (udeležba na ustni obravnavi) in 39. člena (ureditev meje v primeru spora - prekinitev postopka) ZEN, kot to določa peti odstavek 44. člena ZUPUDPP v poglavju „urejanje mej in parcelacija zemljišč v območju načrta“. Postopek se vodi po skrajšanem ugotovitvenem postopku (peti odstavek 44. člena ZUPUDPP). Lastniki, ki se ne strinjajo z evidentiranjem predlagane meje, lahko sprožijo sodni postopek ureditve meje pred pristojnim sodiščem. Morebitne spremembe mej v sodnem postopku, ki vplivajo na površino parcel, se poravnajo z denarno odškodnino po tržni vrednosti zemljišč ob izplačilu (sedmi odstavek 44. člena ZUPUDPP).

10. Kot izhaja iz listin v upravnem spisu so bile vse meje drugih parcel, ki mejijo na sporni parceli določene s postavitvijo mejnih znamenj. Ne glede na to, da mož lastnice, ki je bil prisoten na terenu, ni dovolil postavitve mejnih znamenj na njeni parceli, kot izhaja iz Poročila o izvedbi parcelacije na podlagi ZUPUDPP, št. naročila 026-2012 z dne 5. 9. 2012, to ne pomeni, da ni zadoščeno zakonski določbi drugega odstavka 45. člena ZUPUDPP. Vsi ostali prisotni mejaši so namreč soglašali s tem, da so meje že urejene, in da se izvede parcelacija in postavijo mejna znamenja. Neutemeljen je tožbeni ugovor, da tožnica s spremembo zahtevka investitorja po 133. členu ZUP ni bila seznanjena, ker iz listin upravnega spisa izhaja, da je bila prvič seznanjena s tem dne 20. 6. 2012 na ustni obravnavi pred Geodetsko upravo. Nadaljnje obvestilo o spremembi oziroma dopolnitvi zahtevka, številka 02112-164/2011-14 z dne 27. 9. 2012, je bilo poslano s priporočeno poštno pošiljko, ki pa je tožnica niti njen pooblaščenec E. s.p. nista dvignila. Četudi v listinah upravnega spisa ni tožničinega izvirnega pisnega pooblastila, danega zgoraj navedenemu pooblaščencu, pa iz poslanih uradnih pisanj (v pritožbeni odločbi je v uvodu naveden kot pooblaščenec tožnice) in vročanj, nedvomno izhaja njegovo zastopanje v upravnem postopku.

11. Glede na to, da zgoraj navedene postopkovne določbe 36., 37., 38. in 39. člena ZEN v teh postopkih državnega pomena ne veljajo in glede na določbo šestega odstavka 48. člena ZEN, ki določa, da soglasje lastnikov s tako izvedeno parcelacijo ni potrebno ter ob listinsko izkazanih vabljenjih tožnice ter pooblaščenca v upravnem postopku, sodišče ugotavlja, da je bil postopek izveden pravilno po veljavnih zakonskih določbah. Ker so tožbeni razlogi povsem enaki pritožbenim navedbam zoper prvostopenjsko odločbo (med katerimi so tudi za postopek upravnega spora nerelevantni), in je nanje tožena stranka v pritožbeni odločbi odgovorila, jih sodišče v tem sporu ponovno ni presojalo, saj se z razlogi strinja (prvi odstavek 71. člena ZUS-1).

12. Sodišče je tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1, kjer je ugotovilo, da je bil geodetski postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilno izveden in je odločba na zakonu utemeljena, tožbeni ugovori pa neutemeljeni.