Jedro

Iz zgoraj povzetih ugotovitev je namreč mogoče razbrati, da mladoletnik že uživa alkoholne pijače in da v kritičnih situacijah ni sposoben obvladovati svojega vedenja niti v razmerju do svojih družinskih članov, niti v razmerju do pooblaščenih uradnih oseb. Namen vzgojnih ukrepov je namreč zagotovitev vzgoje in pravilnega razvoja mladoletnika, ki se izvaja z nasveti, opozorili, varstvom in pomočjo ter razvijanjem njegove osebne odgovornosti. Vzgojni ukrep, ki ga je izbralo sodišče prve stopnje v predmetni zadevi, je po oceni pritožbenega sodišča izbran tako, da bi bil ta namen čim bolje dosežen in ob pravilnem upoštevanju vseh okoliščin, ki jih v skladu s 34. členom ZP-1 sodišče upošteva pri izbiri vzgojnega ukrepa.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Stroški pritožbenega postopka bremenijo proračun.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom mladoletniku zaradi prekrškov po drugem odstavku 7. člena in prvem odstavku 22. člena Zakona o varstvu javnega reda in miru (ZJRM-1) izreklo vzgojni ukrep - navodilo za obvezno obiskovanje vzgojne, poklicne psihološke ali druge posvetovalnice, ki ga bo pripravil in izvajal Center za socialno delo, Enota ... v trajanju šest mesecev po pravnomočnosti tega sklepa, sodišče pa bo preverjalo izvajanje navodil najmanj enkrat mesečno in na podlagi mesečni poročil odločalo, ali naj se izvajanje vzgojnega ukrepa ustavi ali spremeni. Glede stroškov postopka je odločilo, da ti bremenijo proračun.

2. Zoper tak sklep sta pritožbo vložila mladoletnik in njegova zakonita zastopnica. V pritožbi prosita za umik vzgojnega ukrepa, ker ima mladoletnik punco, ki je visoko rizično noseča in potrebuje nego in oskrbo, ker ima predpisano strogo ležanje zaradi grožnje veliko prezgodnjega poroda. Pri tem ji pomaga mladoletnik, ki je dopoldan v šoli in bi ga izrečen vzgojni ukrep dodatno obremenil ter spravil v obup in stres.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je po izvedenem dokaznem postopku ugotovilo, da so utemeljeni očitki iz obdolžilnega predloga, da je mladoletnik 29. 5. 2021 ob 22.30 uri na parkirišču pred stanovanjskim blokom na naslovu Cesta ..., ..., storil prekrška po drugem odstavku 7. člena in prvem odstavku 22. člena ZJRM s tem, ko se je do policistov M. K. in policistke C. P. med njunim uradnim poslovanjem v postopku zoper mladoletnikovo polsestro N., vedel nedostojno in policistki C. P. govoril: ″pička ti materina, pusti mi sestro pri miru″, nato pa izrekel še nekaj psovk policistu M. K., ki je mladoletnika večkrat pozval naj se umiri, pa tega ni upošteval in je s kršitvami prenehal šele po tem, ko so zoper njega bila uporabljena prisilna sredstva. Ko se je mladoletnik umiril, so mu bile lisice snete, takrat pa je mladoletnik pred obraz policista M. K. pomolil svojo pest in rekel: ″Ta te čaka, ko se srečava″.

5. Mladoletnik je v zvezi z obravnavanim dogodkom povedal, da je tisti večer nekaj popil, da je bil ob prihodu policistov malo bolj glasen, ker sta se s sestro skregala, da je ob prihodu policistov bil v avtu, ko pa je videl, da sta policista vklenila sestro, se mu je zmešalo in se ni mogel kontrolirati. Pri tem je po lastnih izpovedbah bil zelo glasen in ni poslušal policista, kaj sta govorila. Ni pa se spomnil, da bi policistu pred obraz dal pest in mu izrekel očitani stavek.

6. Glede na ugotovljene okoliščine, ki jih niti mladoletnik, niti njegova zakonita zastopnica pritožbeno ne izpodbijata, je po oceni pritožbenega sodišča pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da izrek ukora kot najmilejšega vzgojnega ukrepa v obravnavani zadevi ni primeren ter da je najprimernejši izrek vzgojnega ukrepa navodil in sicer obveznega obiskovanja vzgojne, poklicne, psihološke ali druge posvetovalnice, saj bo mladoletnik s tem pridobil možnost, da nekaj naredi zase in najde ustrezno pomoč, ki bo lahko pozitivno vplivala na njegovo vedenje in nadaljnjo življenjsko pot. Iz zgoraj povzetih ugotovitev je namreč mogoče razbrati, da mladoletnik že uživa alkoholne pijače in da v kritičnih situacijah ni sposoben obvladovati svojega vedenja niti v razmerju do svojih družinskih članov, niti v razmerju do pooblaščenih uradnih oseb. Namen vzgojnih ukrepov je namreč zagotovitev vzgoje in pravilnega razvoja mladoletnika, ki se izvaja z nasveti, opozorili, varstvom in pomočjo ter razvijanjem njegove osebne odgovornosti. Vzgojni ukrep, ki ga je izbralo sodišče prve stopnje v predmetni zadevi, je po oceni pritožbenega sodišča izbran tako, da bi bil ta namen čim bolje dosežen in ob pravilnem upoštevanju vseh okoliščin, ki jih v skladu s 34. členom ZP-1 sodišče upošteva pri izbiri vzgojnega ukrepa. Po mnenju pritožbenega sodišča bo tak ukrep vsekakor koristil mladoletniku tudi za bolj uspešno izpolnjevanje očetovskih dolžnosti, ki naj bi ga potrditvah v pritožbi čakale v bližnji prihodnosti.

7. Mladoletnik in njegova zakonita zastopnica v pritožbi niti ne nasprotujeta izrecno izbiri vzgojnega ukrepa, temveč zgolj zatrjujeta, da zaradi posebnih okoliščin v zvezi z nosečnostjo mladoletnikove punce mladoletnik ne bi zmogel izpolnjevati obveznosti, ki mu jih je naložilo sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom. Pritožbene navedbe se torej nanašajo na samo izvrševanje izrečenega vzgojnega ukrepa in ne na samo izbiro le-tega. Ker pa je za izvrševanje pristojen center za socialno delo, sodišče pa pri izvrševanju vzgojnega ukrepa sodeluje tako, da najmanj enkrat mesečno preveri izvajanje navodil in na podlagi mesečnih poročil odloči, ali se izvajanje vzgojnega ukrepa ustavi ali spremeni, bodo okoliščine, ki jih pritožnika navajata v pritožbi, lahko predmet presoje v postopku izvrševanja, ne morejo pa biti podlaga za odpravo izrečenega vzgojnega ukrepa ali njegovo spremembo, saj je glede na vse ugotovljene okoliščine konkretne zadeve sodišče prve stopnje izbralo najbolj primeren ukrep.

8. Glede na navedeno in v odsotnosti kršitev, na katere v skladu s 159. členom ZP-1 pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (tretji odstavek 163. člena ZP-1). Ker prvi odstavek 187. člena ZP-1 določa, da mladoletnik ne plača stroškov postopka o prekršku (razen če mu je bila izrečena globa), je tudi pritožbeno sodišče na podlagi prvega odstavka 147. člena ZP-1 odločilo, da stroški pritožbenega postopka bremenijo proračun.