Jedro

Naloga znamke je ravno razlikovanje blaga in storitev enega podjetja od blaga in storitev drugega.

Kadar je znamka sestavljena iz besednih in figurativnih elementov, je prvi načeloma bolj razlikovalni kot drugi, ker se povprečni potrošnik lažje sklicuje na zadevne proizvode tako, da navede ime znamke, in ne da opiše figurativni element te znamke. Iz tega sicer ne izhaja, da je treba besedne elemente znamke vedno šteti kot bolj razlikovalne od figurativnih elementov. Pri sestavljeni znamki ima namreč figurativni element enakovredno mesto kot besedni element. Torej je treba za opredelitev prevladujočega sestavnega dela znamke preučiti bistvene lastnosti figurativnega elementa in bistvene lastnosti besednega elementa izpodbijane znamke in njuna položaja. Presojo podobnosti zgolj na podlagi prevladujočega elementa, je mogoče opraviti le, če je mogoče vse preostale sestavine znamke zanemariti.

Celovita presoja verjetnosti zmede, kar zadeva vidno, slušno ali pojmovno podobnost nasprotujočih si znamk, mora biti utemeljena na celotnem vtisu, ki ga te ustvarjajo, ob upoštevanju predvsem njihovih razlikovalnih in prevladujočih sestavnih delov. Zaznava znamk, ki jo ima povprečni potrošnik glede zadevnih proizvodov ali storitev, ima glavno vlogo pri celoviti presoji navedene verjetnosti. Povprečni potrošnik v zvezi s tem navadno zaznava znamko kot celoto in ne preverja posameznih podrobnosti. Verjetnost zmede obstaja, če sta stopnja podobnosti zadevnih znamk in stopnja podobnosti proizvodov ali storitev, določenih z znamkama, skupaj dovolj visoki.

Sodišče sodi, da zgolj to, da nekatera čistila oziroma sredstva za čiščenje (kar vključuje detergente oziroma sredstva za pranje), dišijo, ne zadostuje za zaključek, da je to blago podobno eteričnim oljem in dišavam.

Kar se tiče ostalih elementov, iz katerih naj bi izhaja podobnost oziroma dopolnilni značaj (tj. komplementarnost) in jih toženka našteva v izpodbijani odločbi, pa sodišče ugotavlja, da toženka zgolj na splošno našteta kriterije, po katerih se presoja podobnost blaga in storitev. Razlogov, iz katerih naj bi vse to v konkretnem primeru izhajalo, pa toženka ni pojasnila. Zato sodišče odločbe v tem delu ne more preizkusiti.

Izrek

I.Tožbi se delno ugodi tako, da se odločba Urada Republike Slovenije za intelektualno lastnino št. 31207-541/2021-3 z dne 23. 1. 2023 odpravi v tistem delu 1. točke izreka, v katerem je zavrnil prijavo znamke št. ... z dne 16. 5. 2021 za čistila za gospodinjske namene, čistila za preproge, čistilna sredstva v pršilu za gospodinjsko uporabo, čistilna sredstva v pršilu za uporabo na tkaninah, čistilna sredstva za gospodinjsko uporabo, čistilna sredstva za kletke za živali, čistilni pripravki v obliki pen, čistilni pripravki za gospodinjske namene, detergent za pranje, detergenti, detergenti izdelani iz nafte, detergenti, razen za uporabo v proizvodnji in za medicinske namene, detergenti, razen za uporabo v proizvodnji in medicini, detergenti za gospodinjsko uporabo, detergenti za gospodinjstvo, detergenti za pomivalni stroj, detergenti za pomivalni stroj v obliki gela, detergenti za pranje perila, detergenti za straniščno školjko, penasti detergenti, pralna sredstva, pripravki za čiščenje preprog, pripravki za čiščenje stranišča, pripravki za čiščenje vozil in pripravki za pranje ter se zadeva v tem obsegu vrne istemu organu v ponovni postopek.

II.V ostalem delu se tožba zavrne.

III.Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki stroške tega postopka v višini 469,70 EUR, v 15-ih dneh od vročitve sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

IV.Stroškovni zahtevek stranke z interesom se zavrne.

Obrazložitev

1.Toženka je z izpodbijano 1. točko izreka odločbe zavrnila prijavo znamke št. ... z dne 16. 5. 2021 za nekatero blago iz razreda 3 Nicejskega sporazuma o mednarodni klasifikaciji proizvodov in storitev zaradi registracije znamk z dne 15. 6. 1957, revidiranim 14. 7. 1967 (v nadaljevanju: Nicejska klasifikacija1 ), v 2. točki izreka pa je odločila, da se postopek nadaljuje za preostalo blago in storitve iz razreda 1, 3 in 5 Nicejske klasifikacije.

2.Iz obrazložitve izhaja, da je 1. 5. 2021 prejela prijavo znamke za navedeni znak. Zoper registracijo znamke je ugovarjal A. (v nadaljevanju: stranka z interesom), ker naj bi bil znak podoben njegovi prejšnji besedni znamki EUTM št. ... "NANA", enako oziroma podobno pa naj bi bilo tudi blago iz razreda 3. Zato je predlagal zavrnitev registracije za blago iz tega razreda. Toženka ocenjuje, da je prevladujoč del prijavljenega znaka beseda "nana" in da bo potrošnik znak dojemal po besedi "nana". Znamka stranke z interesom prav tako vsebuje besedo "NANA", ki predstavlja njegov edini in dominantni del. Ugotavlja, da sta si prijavljeni znak in znamka stranke z interesom pomensko in fonetično enaka ter vizualno podobna. Blago iz razreda 3 je namenjeno običajnemu potrošniku, ki nekatere izdelke kupuje z običajno pozornostjo, druge pa s povišano, vendar ni visoko pozoren. Ocenjuje, da je blago, ki ga pokriva tožnikova znamka in blago, ki ga ščiti znamka stranke z interesom, enako oziroma podobno v točki 1 izreka naštetemu blagu razreda 3, ne pa tudi blagu razreda 3, naštetemu v 3. točki, za katerega je odločila, da se postopek registracije nadaljuje. Ugovor tožnice, da je imetnica prejšnje blagovne znamke "nana", ki je bila prijavljena 9. 7. 2017, zavrača, ker je bila znamka stranke z interesom prijavljena prej, tj. 13. 5. 2016.

3.Tožnica se s tako odločitvijo ne strinja in vlaga tožbo. Vztraja, da je trimesečni rok za ugovor iztekel 30. 9. 2021 in da je bil zato ugovor stranke z interesom z dne 4. 10. 2021 prepozen. Izpostavlja, da je imetnica predhodne znamke št. ... "NANA" za razrede 1, 3 in 5 Nicejske klasifikacije, ki je bila registrirana pred enako evropsko besedno znamko stranke z interesom. Trdi tudi, da prijavljeni znak po oceni povprečnega potrošnika ni podoben besedni znamki stranke z interesom. Znaka sta si vizualno in pomensko različna. Ne strinja se niti s tem, da naj bi bilo blago, ki ga pokriva prijavljeni znak enako oziroma podobno blagu, ki ga pokriva znamka stranke z interesom. Predlaga, da sodišče 1. točko izpodbijane odločbe odpravi oziroma podrejeno, da jo odpravi za tisto blago iz razreda 3. Nicejske klasifikacije, s katerim se označujejo čistila, detergenti in pralna sredstva ter vrne toženki v ponovni postopek. Zahteva tudi povrnitev stroškov postopka.

4.Toženka v odgovoru na tožbo prereka tožbene navedbe in se sklicuje na izpodbijano odločbo. Dodaja, da ugovor ni bil prepozen, ker je bil 29. 9. 2021 vložen po elektronski pošti in da je bila znamka stranke z interesom "NANA" prijavljena 13. 5. 2016, znamka "NANA" tožnice pa 9. 7. 2017. Veljavnost znamke šteje od datuma prijave. Predlaga, da sodišče tožbo zavrne.

5.Stranka z interesom v odgovoru na tožbo navaja, da je ugovor vložila pravočasno. Strinja se s toženkino presojo podobnosti znaka in blaga ter z njeno celovito presojo možnosti zmede v javnosti.

6.Tožnica je 22. 9. 2023 vložila še pripravljalno vlogo, v kateri v bistvenem ponavlja tožbene navedbe.

7.V dokaznem postopku je sodišče vpogledalo v vse listine v sodnem in upravnem spisu. Dokaz z zaslišanjem zakonitega zastopnika tožnika je zavrnilo, saj naj bi izpovedoval, da se znamka tožnice nanaša na čistila, znamka stranke z interesom pa na dišave, da NANA pomeni v bistvu nazaj k naravi in se ne nanaša na izdelke, ki jih trži stranka z interesom, ampak na druge. Izpovedoval naj bi tudi o tem, da so znamke vizualno različne in pravdnih postopkih, ki tečejo pri Okrožnem sodišču v Ljubljani v zvezi s tožbo na ugotovitev ničnosti nacionalne znamke pod opr. št. IV Pg 175/2023 in zaradi izbrisa znamke iz registra in prepovedi uporabe znaka pod opr. št. IV Pg 2098/2021. Z izpovedjo bi namreč dokazoval bodisi dejstva, ki v obravnavani zadevi niso pravno relevantna bodisi bi izpovedoval o pravilni razlagi predpisa, kar je v presoji sodišča.

8.Tožba je utemeljena.

Pravočasnost ugovora

9.Med strankami je sporno, ali je ugovor stranke z interesom zoper registracijo znamke pravočasen.

10.Po prvem odstavku 101. člena Zakona o industrijski lastnini (v nadaljevanju ZIL-1) lahko imetnik prejšnje znamke vloži pisni ugovor zoper registracijo znamke v treh mesecih od dneva objave prijave znamke. Za pisni ugovor se šteje tudi ugovor, ki je vložen v elektronski obliki.

11.Sodišče po vpogledu v upravni spis ugotavlja, da je stranka z interesom ugovor vložila 29. 9. 2021 v elektronski obliki. Vloga, ki jo je toženka prejela v pisni obliki dne 4. 10. 2021, je nova vloga, ki jo je sicer stranka z interesom naslovila kot ugovor, v kateri je podrobneje pojasnila argumente, zaradi katerih nasprotuje registraciji prijavljenega znaka. Sodišče ugotavlja, da iz določbe 101. člena ZIL-1 ne izhaja, da bi morala stranka, ki ugovarja, vse argumente navesti izključno v ugovoru. Zato velja pravilo Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), po katerem ima vse do izdaje odločbe pravico dopolnjevati in pojasnjevati svoje trditve; če pa to stori po ustni obravnavi, mora opravičiti, zakaj tega ni storila na obravnavi (drugi odstavek 146. člena ZUP). Tožnica v pripravljalni vlogi uveljavlja, da o elektronsko vloženi vlogi ni bila seznanjena vse do prejema odgovora na tožbo, vztraja pa tudi, da bi morala stranka z interesom glede na zakonska pravila ugovor vložiti pisno. Glede na to, da zakon izrecno določa možnost vložitve vloge v elektronski obliki, enako pa izhaja iz 63. člena ZUP, ki bi se, če ZIL-1 ne bi imel ustreznih določb, subsidiarno uporabljal (prvi odstavek 6. člena ZIL-1), je treba zavrniti tudi ta ugovor. Opustitev vročitve drugopisa elektronske vloge za ugovor tožnici pa predstavlja kršitev upravnega postopka. To kršitev je sodišče po pooblastilu iz tretjega odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) odpravilo tako, da je ugovor, vložen v elektronski obliki, na naroku izročilo tožnici in ji omogočilo, da se o njem izjavi. Tožnica v zvezi s tem ni imela nobenih navedb.

Predhodna znamka

12.Nadalje je sporno, ali je znamka EUTM št. ... "NANA", katere imetnica je stranka z interesom, predhodna znamka. Tožnica namreč izpostavlja, da je tudi sama imetnica predhodne besedne znamke št. ... "NANA", ki je bila 9. 7. 2017 prijavljena pri Uradu za industrijsko lastnino in 31. 5. 2018 registrirana za blago in storitve iz razredov 1, 3 in 5 Nicejske klasifikacije, stranka z interesom pa je evropsko besedno znamko "NANA" registrirala (šele) 19. 6. 2020.

13.V 4. členu ZIL-1 je določeno, da kadar dva ali več prijaviteljev vloži prijave za pridobitev varstva za isti izum, videz izdelka ali znak v Republiki Sloveniji, ima tisti prijavitelj, ki ima zgodnejši datum prijave ali prednostne pravice, če je ta zahtevana, prednost pred drugim prijaviteljem. Nadalje je v točki d) drugega odstavka 44. člena ZIL-1 določeno, da prejšnja znamka pomeni prijave znamk iz točk a), b) in c) tega odstavka, ki so bile vložene pred datumom prijave kasnejše znamke ali datumom prednostne pravice, če je ta zahtevana, pod pogojem, da so registrirane. Prednost ima torej tista znamka, za katero je bila prijava vložena prej in ne tista, ki je bila prej registrirana. Pri tem se v obravnavani zadevi ne primerjata besedna znaka "NANA", ampak besedna znamka stranke z interesom "NANA", ki je nedvomno registrirana in kot taka imetniku nudi zaščito po 47. členu ZIL-1 in figurativni znak tožnice, ki je prijavljen pod št. ... Zato to, kdo naj bi prej prijavil enako besedno znamko "NANA" oziroma kdo naj bi jo prej registriral, v tej zadevi niti ni relevantno.

Presoja relativnih razlogov za zavrnitev znamke

14.Na ugovor se kot znamka ne registrira znak, če zaradi enakosti ali podobnosti z znakom prejšnje znamke in enakosti ali podobnosti blaga ali storitev, na katere se nanašata znak in znamka, obstaja verjetnost zmede v javnosti, pri čemer verjetnost zmede vključuje verjetnost povezovanja s prejšnjo znamko (točka b) prvega odstavka 44. člena Zakona o industrijski lastnini; v nadaljevanju ZIL-1). Naloga znamke je namreč ravno razlikovanje blaga in storitev enega podjetja od blaga in storitev drugega.3

15.Ali se znak lahko registrira kot znamka, torej ali izpolnjuje pravila točke b) prvega odstavka 44. člena ZIL-1 obsega oceno: ali (1) je enak ali podoben prehodni znamki, ali (2) so blago ali storitve, na katere se nanašajo znak in predhodna znamka, enaki ali podobni in ali (3) zaradi tega obstaja verjetnost zmede v javnosti, pri čemer verjetnost zmede vključuje verjetnost povezovanja s predhodno znamko. Primerjava znakov je presoja njihove vidne, slušne in pomenske podobnosti, predvsem njihovih razlikovalnih in prevladujočih sestavin (dominantnih delov), pri čemer je odločilna celostna zaznava znamk pri povprečnem potrošniku.4

16.Že iz jezikovne razlage citirane določbe izhaja, da to, ali prijavitelj znak uporablja v gospodarskem prometu, v postopku registracije znamke ni pomembno. Zato sodišče ugovora, da tožnica na trgu od 1. 4. 2019 znak uporablja za označevanje blaga razredov 1, 3 in 5 Nicejske klasifikacije (za označevanje pralnega praška, gela in mehčalca za perilo, detergenta za pomivanje posode in za čistila) ne presoja.

17.Med strankama ni sporno, da je upoštevna javnost za blago iz razreda 3 običajni potrošnik, ki nekatere izdelke kupuje z običajno pozornostjo, druge pa s povišano, vendar pa ni visoko pozoren. Sporno je, kateri je dominanten del prijavljenega znaka in ali sta si znak in predhodna znamka podobna. Prav tako je sporno, ali je namenjen označevanju enakega oziroma podobnega blaga.

-o razlikovalnih in prevladujočih elementih nasprotujočih si znakov

18.V sodni praksi Splošnega sodišča in Sodišča evropske unije (v nadaljevanju SEU), ki jo je treba upoštevati zaradi njene argumentacijske moči,5 velja, da je, kadar je znamka sestavljena iz besednih in figurativnih elementov, prvi načeloma bolj razlikovalni kot drugi, ker se povprečni potrošnik lažje sklicuje na zadevne proizvode tako, da navede ime znamke, in ne da opiše figurativni element te znamke. Iz tega sicer ne izhaja, da je treba besedne elemente znamke vedno šteti kot bolj razlikovalne od figurativnih elementov. Pri sestavljeni znamki ima namreč figurativni element enakovredno mesto kot besedni element. Torej je treba za opredelitev prevladujočega sestavnega dela znamke preučiti bistvene lastnosti figurativnega elementa in bistvene lastnosti besednega elementa izpodbijane znamke in njuna položaja.6 Presojo podobnosti zgolj na podlagi prevladujočega elementa, je mogoče opraviti le, če je mogoče vse preostale sestavine znamke zanemariti.7

19.Temu sledi tudi nacionalna sodna praksa, saj je Vrhovno sodišče v zadevi X Ips 252/2013 poudarilo, da je praviloma besedni del znaka tisti element, ki je prevladujoč, kar pa ne pomeni, da ni izključena možnost, da je lahko prevladujoč element slikovni del, kar je odvisno od presoje v vsakem posamičnem primeru. Nadalje je v zadevi X Ips 558/2008 poudarilo, da v judikaturi Vrhovnega sodišča in SEU ni pravila, da bi se pri celoviti presoji zanemarilo neizrazite elemente. Taka je tudi večinska sodna praksa naslovnega sodišča.8

20.Toženka je kot dominanten del prijavljenega znaka štela besedo "nana". Upoštevala je navedeno sodno prakso, da je besedni del prijavljenega znaka najbolj razlikovalen in najbolj dominanten, saj je ime možna opora potrošnikom in presodila, da je tako tudi v obravnavani zadevi. Beseda "nana" je namreč pri prijavljeni znamki opisana v odebeljeni, opazni pisavi, pri čemer sam tip pisave ni dominanten del. Pravilno ni zanemarila figurativnega elementa, saj je presodila, da sta navedeni grafizem in slika srca sicer opazna, vendar ne predstavljata dominantnega dela znaka ampak le njegov dopolnilni del. Sodišče se s tako presojo strinja in ne sledi ugovoru tožnice, da naj bi bil dominanten del drevo srčaste oblike, ki se razprostira nad dizajnersko oblikovano besedo "nana". Beseda "nana" je namreč zapisana v grafizmu in je močno poudarjena. Je precej večja od drevesa srčaste oblike, bolj poudarjena in v primerjavi z njim izstopa. Zato je bistveno bolj opazna. Tudi položaj drevesa in besede je tak, da ne prevlada nad poudarjeno besedo "nana". Dominanten del prijavljenega znaka je tako beseda "nana", enako pa velja za besedno blagovno znamko stranke z interesom "NANA".

-o podobnosti znakov

21.Sodišče se strinja s presojo toženke, da sta znaka fonetično enaka, čemur tožnica niti ne ugovarja. Prav tako se strinja s toženko, da sta znaka vizualno podobna, saj, kot je sodišče že utemeljilo, oba vsebujeta besedo "nana". Ker je ta beseda dominantni del blagovne znamke in prijavljenega znaka, je vizualna podobnost velika. Slogovno drugačen zapis ne spremeni tega vtisa. Srčasto drevo je okrasen del znaka in ne izstopa v primerjavi z besednim. Drevo v obliki srca je manjše, sam lik pa je bistveno manj poudarjen in vpadljiv, kot beseda "nana", ki je večja in zapisana s poudarjenimi tiskanimi črkami. Zato figurativni del nima močnejšega učinka. Toženka je nadalje presodila, da sta znaka zaradi besede "nana" tudi pomensko enaka, in sicer zato, ker je pomen te besede žensko ime. Tožnica temu ugovarja, češ da pomeni skrb za naravo ter da so izdelki pod blagovno znamko prijazni do narave, kar dokazuje tudi pridobljeni Ecolabel certifikat. "Nana" naj ne bi pomenila ženskega imena ali medmeta za uspavanje, ampak naj bi bila izpeljanka iz Na dih Na rave. Gre za prvi dve črki besedne zveze, ki jo prijavitelj uporablja na vseh svojih izdelkih.

22.Sodišče s tem v zvezi poudarja, da je pri presoji bistveno, kako bo pomen znaka razumela upoštevna javnost in ne tožnica. Kot je že pojasnilo pa je upoštevna javnost potrošnik, ki pri nakupu čistil, detergentov, pralnih sredstev, kozmetičnih izdelkov in masažnih oziroma dišečih olj ni visoko pozoren. Zato se strinja s toženko, da bo besedo "nana" prej dojel, kot žensko ime ali morda tudi kot drugi del besedne zveze "nina nana" oziroma njeno okrajšavo. Nina nana pa se po Slovarju slovenskega knjižnega jezika uporablja, ko govorec vošči komu lahko noč oziroma se pojmuje tudi kot spanje. Bistveno pa je, da bo vsak potrošnik obe besedi "nana" razumel enako. Ni namreč mogoče pričakovati, da bo besedni del tožničinega znaka "nana" doumel kot navdih narave, kar zatrjuje tožnica, saj beseda "nana" v ničemer ne spominja na naravo in njen navdih. Tega ne spremeni dejstvo, ki ga navaja tožnica, tj., da na svojih izdelkih besedno zvezo "navdih narave" tudi izpiše. To namreč v očeh potrošnika pomeni kvečjemu to, da je "nana" nekaj drugega, saj za polno zapisano besedo in še kratico ni logične potrebe. Sodišče verjame tožnici, da je ta del znaka sestavila na način, kot ga opisuje, pa vendar je, kot je bilo že pojasnjeno, relevantno potrošnikovo dojemanje pomena. Glede na to pa je zaključek urada, da sta znaka tudi pomensko enaka, pravilen.

-o enakosti oziroma podobnosti blaga

23.Za presojo podobnosti blaga in storitev se upoštevajo le tiste, za katere je registrirana (prejšnja) znamka. Toženka ugotavlja, tožnica pa temu ne oporeka, da je blagovna znamka stranke z interesom med drugim registrirana tudi za blago iz razreda 3, in sicer za dišave za odišavljenje prostorov, eterična olja, potpurji (dišave). Toženka pojasni, da gre za široke navedbe, ki vključujejo vse dišave za odišavljenje prostora, vsa eterična olja in potpuri.

24.Tožnica pa je med ostalim prijavila (določeno) blago iz razreda 3 Nicejske klasifikacije, za katerega je med strankami tega upravnega spora sporno, ali je enako oziroma podobno blagu iz razreda 3, ki ga krije blagovna znamka stranke z interesom. Gre za naslednje blago, za katerega je toženka zavrnila registracijo: bergamotno olje, eterična olja za kozmetične namene, kozmetična mineralna olja, kozmetični izdelki, kozmetični izdelki brez zdravilnih učinkovin, kozmetični izdelki in pripravki, kozmetični izdelki, ki se prodajajo v kompletu, kozmetični izdelki v obliki olj, kozmetični izdelki za osebno uporabo, kozmetični pripravki, kozmetični pripravki za nego telesa, kozmetični pripravki za obraz, masažna olja, masažna olja brez zdravilnih učinkovin, masažna olja, masažna olja brez zdravilnih učinkovin, masažna olja masažno olje, olja za kozmetične namene, olja za toaletne namene, parfurmerijski izdelki in dišave, borovo olje za čiščenje tal, čistila za gospodinjske namene, čistila za preproge, čistilna sredstva v pršilu za gospodinjsko uporabo, čistilna sredstva v pršilu za uporabo na tkaninah, čistilna sredstva za gospodinjsko uporabo, čistilna sredstva za kletke za živali, čistilni pripravki v obliki pen, čistilni pripravki za gospodinjske namene, detergent za pranje, detergenti, detergenti izdelani iz nafte, detergenti, razen za uporabo v proizvodnji in za medicinske namene, detergenti, razen za uporabo v proizvodnji in medicini, detergenti za gospodinjsko uporabo, detergenti za gospodinjstvo, detergenti za pomivalni stroj, detergenti za pomivalni stroj v obliki gela, detergenti za pranje perila, detergenti za straniščno školjko, dišave za avtomobile, dišave za gospodinjstvo, dišeče palčke, naravna olja za čiščenje, odišavljena razpršila za osvežitev tkanin, odišavljena voda za perilo, olja za čiščenje, pafrumi za keramiko, parfumi za lepenko, penasti detergenti, pralna sredstva, pripravki za čiščenje preprog, pripravki za čiščenje stranišča, pripravki za čiščenje vozil in pripravki za pranje.

25.Registracija je torej zavrnjena za razna dišeča in masažna olja, dišeče palčke in razpršila, kozmetične izdelke ter čistilna sredstva, med katera sodijo tudi detergenti.

26.Toženka je glede dišav za odišavljenje prostora in eteričnih olj presodila, da so vsa podobna prijavljenemu blagu tožnika, ki ga prav tako uvrščamo med različna olja in dišave. Pri tem je prijavljeni znak po njenem mnenju naveden tudi za blago, ki je lahko povezano z eteričnimi olji, kot so kozmetični izdelki in pripravki. Med kozmetične izdelke se uvrščajo tudi eterična olja, ki se uporabljajo za kozmetične namene. S to presojo se sodišče strinja, saj so navedeni izdelki bodisi eterična olja bodisi dišave, ki so seveda vključeni tudi v številne kozmetične izdelke, katerih namen je odišavljenje uporabnika. Drži tudi, da se ti izdelki pogosto prodajajo skupaj (police dišav in kozmetičnih izdelkov), imajo podoben namen (odišavljenje, olepšanje videza, sproščanje), enake distribucijske in tržne kanale ter enake oziroma podobne sestavine. Pri tem tožnica v delu, ki se nanaša na olja, dišave in kozmetične izdelke ugotovitvam, da je to blago podobno blagu, ki ga krije znamka stranke z interesom, niti ne ugovarja.

27.Glede na navedeno se sodišče strinja s presojo toženke, da je naslednje prijavljeno blago enako oziroma podobno blagu, ki ga že krije znamka stranke z interesom (dišave in eterična olja): bergamotno olje, eterična olja za kozmetične namene, kozmetična mineralna olja, kozmetični izdelki, kozmetični izdelki brez zdravilnih učinkovin, kozmetični izdelki in pripravki, kozmetični izdelki, ki se prodajajo v kompletu, kozmetični izdelki v obliki olj, kozmetični izdelki za osebno uporabo, kozmetični pripravki, kozmetični pripravki za nego telesa, kozmetični pripravki za obraz, masažna olja, masažna olja brez zdravilnih učinkovin, masažna olja, masažna olja brez zdravilnih učinkovin, masažna olja masažno olje, olja za kozmetične namene, olja za toaletne namene, parfurmerijski izdelki in dišave, borovo olje za čiščenje tal, dišave za avtomobile, dišave za gospodinjstvo, dišeče palčke, naravna olja za čiščenje, odišavljena razpršila za osvežitev tkanin, odišavljena voda za perilo, olja za čiščenje, pafrumi za keramiko in parfumi za lepenko.

28.Ker je odločitev toženke v tem delu pravilna in zakonita, je sodišče skladno s prvim odstavkom 63. člena ZUS-1 tožbo v tem delu zavrnilo.

29.Podobnost olj in dišav z ostalim blagom, za katerega je bila registracija zavrnjena, tj. s čistili (kar vključuje tudi detergente), pa je toženka utemeljila s tem, da se olja in dišave uporabljajo tudi pri čistilih in pranju, da so del čistil ali nek poseben dodatek (npr. da perilo bolj diši, da dišijo tkanine). Podobnost naj bi torej izhajala iz tega, da to blago lahko vključuje izdelke, ki so v osnovi dišave, kar ščiti znamka stranke z interesom. Na podlagi tega je toženka tudi za to blago štela, da ima enak oziroma podoben namen (odišavljenje).

30.Tožnica ugovarja, da znamka stranke z interesom zajema izključno dišave za odišavljanje, med katere pa ni mogoče uvrstiti tožničinih izdelkov za čiščenje in pranje. Trdi, da so izdelki za odišavljenje prostora ter čistila in detergenti za potrošnika popolnoma ločene kategorije. Na prodajnih mestih so fizično ločeni, vsak posebej pozicionirani, imajo drugo strategijo oglaševanja, drugačne sestavine, drug kraj izdelave in druge distribucijske in tržne kanale. Kot najpomembnejše pa opozarja na drug namen. Izdelki stranke z interesom so namenjeni odišavljenju, izdelki tožnice pa čiščenju. Zato blago ni podobno. Uveljavlja tudi, da je izpodbijana odločba neobrazložena, zato je ni mogoče preizkusiti.

31.Za presojo podobnosti med obravnavanimi proizvodi je treba upoštevati vse dejavnike, pomembne za zvezo med temi proizvodi. Ti dejavniki vključujejo predvsem njihovo naravo, namen, uporabo in njihov nasprotujoči in dopolnilni značaj.9

32.Sodišče sodi, da zgolj to, da nekatera čistila oziroma sredstva za čiščenje (kar vključuje detergente oziroma sredstva za pranje), dišijo, ne zadostuje za zaključek, da je to blago podobno eteričnim oljem in dišavam. Strinja se s tožnico, saj to izhaja že iz narave stvari, da sredstva za čiščenje in pranje nimajo enakega in niti podobnega namena kot kozmetična sredstva ali sredstva namenjena odišavljenju prostorov, stvari ali ljudi. Namenjena so namreč temu, da očistijo umazanijo. Tako vonja, ki ga oddajajo, ni mogoče a priori označiti kot dišavo (izjema so detergenti za pranje perila). Prav tako ni običajno, da naj bi se čistila in eterična olja ter dišave, vsaj ne vedno, prodajala na istih mestih. Čistila se običajno prodajajo v trgovinah z mešanim blagom ali specializiranih trgovinah s pripomočki za dom. Tudi dišave in kozmetika se sicer prodajajo v trgovinah z mešanim blagom, vendar v zelo ozkem izboru in ne na policah za čistila. Praviloma se prodajajo v specializiranih trgovinah - drogerijah, v katerih je dosegljiv bistveno širši izbor teh izdelkov in v katerih se prodajajo čistilna sredstva za nego kože, čistila za dom pa drugače, kot v trgovinah z mešanim blagom, v bolj omejenem obsegu.

33.Kar se tiče ostalih elementov, iz katerih naj bi izhajala podobnost oziroma dopolnilni značaj (tj. komplementarnost) in jih toženka našteva v izpodbijani odločbi, pa sodišče ugotavlja, da toženka zgolj na splošno našteva kriterije, po katerih se presoja podobnost blaga in storitev. Trdi, tj. da imajo enak kraj izdelave, enake distribucijske kanale, enake tržne kanale, enak način trženja, enake ali podobne sestavine ter sodijo v enako gospodarsko panogo. Razlogov, iz katerih naj bi vse to v konkretnem primeru izhajalo, pa toženka ni pojasnila. Zato sodišče odločbe v tem delu ne more preizkusiti.

-o celostni presoji verjetnosti zmede

34.Iz ustaljene sodne prakse izhaja, da mora biti celovita presoja verjetnosti zmede, kar zadeva vidno, slušno ali pojmovno podobnost nasprotujočih si znamk, utemeljena na celotnem vtisu, ki ga te ustvarjajo, ob upoštevanju predvsem njihovih razlikovalnih in prevladujočih sestavnih delov. Zaznava znamk, ki jo ima povprečni potrošnik glede zadevnih proizvodov ali storitev, ima glavno vlogo pri celoviti presoji navedene verjetnosti. Povprečni potrošnik v zvezi s tem navadno zaznava znamko kot celoto in ne preverja posameznih podrobnosti.10

35.Celovita presoja verjetnosti zmede pomeni neko soodvisnost med upoštevanimi dejavniki in zlasti podobnostjo znamk ter podobnostjo označenih proizvodov ali storitev. Tako lahko majhna podobnost med označenimi proizvodi ali storitvami odtehta večjo podobnost med znamkami in obratno.11 Spomniti je treba, da obstaja verjetnost zmede, če sta stopnja podobnosti zadevnih znamk in stopnja podobnosti proizvodov ali storitev, določenih z znamkama, skupaj dovolj visoki.12

36.Toženka je svojo oceno verjetnosti zmede oprla na ugotovitev, da sta prijavljeni znak in registrirana znamka zelo podobna, prav tako pa sta prijavljeni oziroma registrirani za določeno enako oziroma podobno blago razreda 3, tako da glede tega blaga obstaja velika verjetnost za zmedo na trgu, saj bo potrošnik domneval, da ima blago enak izvor. Za ostalo blago, ki je po presoji urada tako različno od dišav in eteričnih olj, da ga potrošnik ne bo zamenjeval in povezoval, pa je ocenila, da verjetnosti zmede ni. V tem delu je registracijo nadaljevala.

37.Ker je sodišče presodilo, da izpodbijane odločbe v delu, ki se nanaša na podobnost blaga, ki ga ščiti registrirana znamka s prej navedenimi čistilnimi sredstvi (kar vsebuje tudi detergente) ni mogoče preizkusiti, pa je presoja toženke, da bi z označevanjem tega blaga lahko prišlo do zmede na trgu neprepričljiva in tako preuranjena.

38.Glede na povedano je sodišče tožbi tožnika delno ugodilo, izpodbijano 1. točko izreka odločbe na podlagi 3. in 2. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu ZUS-1 v tem delu odpravilo ter zadevo v odpravljenem obsegu vrnilo organu v ponovni postopek. V ponovnem postopku bo moral organ odpraviti ugotovljene pomanjkljivosti postopka, opraviti pravilno primerjavo blaga, za katerega je sodišče izpodbijano odločbo odpravilo in o zadevi, sledeč relevantnim materialnim predpisom, ponovno odločiti.

39.Ker je sodišče tožbi delno ugodilo, je v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 ugodilo tudi stroškovnemu zahtevku tožnice, ki je upravičena do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku po Pravilniku o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu. V skladu s tem pravilnikom je sodišče tožnici priznalo stroške v znesku 385,00 EUR, povečane za 22% DDV, torej skupaj 469,70 EUR, ker je bila zadeva rešena po opravljeni glavni obravnavi, tožnico pa je v postopku zastopala odvetnica. Stroške je toženka dolžna povrniti v roku 15 dni od vročitve te sodbe. Zakonske zamudne obresti od stroškov postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika). Plačana sodna taksa za postopek bo vrnjena po uradni dolžnosti (opomba 6.1/c Taksne tarife Zakona o sodnih taksah).

40.Ker stranka z interesom z navedbami iz odgovora na tožbo ni prispevala k odločitvi sodišča, pa je sodišče v skladu z določbami prvega odstavka 155. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 njen zahtevek za povračilo stroškov postopka zavrnilo.

-------------------------------

1Objavljen v Uradnem listu Socialistične federativne republike Jugoslavije, številka 51/74 in Uradnem listu Republike Slovenije številka 9/92 z dne 21. 2. 1992.

2Ta določa, da lahko imetnik prejšnje znamke pri Uradu vloži pisni ugovor zoper registracijo znamke. Za pisni ugovor se šteje tudi ugovor, ki je vložen v elektronski obliki (prvi odstavek).

3Primerjaj prvi odstavek 42. člena ZIL-1. Tako Sodišče Evropske unije v zadevah C-39/97, 28. točka in C-517/99, 22. točka ter številne druge, ki so sledile. Enako Vrhovno sodišče Republike Slovenije v sodbi III Ips 111/2016, 15. točka.

4Primerjaj sklep Vrhovnega sodišča Republike Slovenije X Ips 252/2013, 12. točka in tam naštete odločbe in odločitve X Ips 420/2010, 8. točka, X Ips 221/2012, 9. točka, X Ips 252/2013, 12. točka, X Ips 183/2015, 9. točka, X Ips 52/2016, 10. točka.

5Glej X Ips 252/2013.

6Glej T-350/13.

7Glej C-334/05 P, tč. 42, C-20/14, tč. 37, T-247/12, tč. 43.

8Glej I U 1677/2011, I U 1085/2010, I U 383/2019, I U 282/2019, I U 2824/2017, I U 1979/2012.

9Glej T-150/04, tč.29 in v njej navedena sodna praksa.

10Glej C-20/14, tč. 35 in v njej navedena sodna praksa.

11Glej T-247/12, tč. 53 in v njej navedena sodna praksa.

12Glej T-350/13, tč. 64 in v njej navedena sodna praksa.