Jedro

Iz načrta gradbene konstrukcije izhaja, da namerava tožeča stranka graditi 9 gradbenih enot s skupno 153 stanovanjskimi enotami različnih velikosti, kar pa ni skladno z določbo 35.e člena PUP, po kateri je na gradbeni parceli stanovanjske hiše v mestnem okolju dovoljeno zgraditi le eno glavno in eno pomožno stavbo, pri čemer je faktor zazidanosti gradbene parcele 0,4, ter faktor izrabe gradbene parcele 1,2 ter dopustna višina največ P+1.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je upravni organ prve stopnje zavrnil zahtevek tožeče stranke za izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo stanovanjskih stavb na parc. št. 1375/2, 1365/2, 1369/2, 2665 in 1370/2 k.o. A. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je navedel, da iz projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja (v nadaljnjem besedilu PGD), št. 08-05 z datumom maj 2008 z dopolnitvami marec 2010, marec 2011 in 19. 4. 2011, ki jih je izdelala družba B. d.o.o. izhaja, da bo na območju gradnje zgrajenih devet večstanovanjskih stavb v višini 2 K+P+1+izkoriščeno podstrešje. Predvidene gradnje je opredelil kot bloke, saj gre v predmetnem primeru za stavbe, ki so v celoti namenjene bivanju, so več stanovanjske, saj bo v vsaki stavbi 17 stanovanj in so več nadstropne, saj gre pri predvideni gradnji za gradnjo trietažnih stavb, pri čemer so stanovanja razporejena v pritličju (pet stanovanj), v nadstropju nad pritličjem (6 stanovanj) in izkoriščenem podstrešju (6 stanovanj). Glede na to, da so v bližnjih urejevalnih enotah, kjer so kot urbanistični tip gradnje predvidene stanovanjske hiše v mestnem okolju, zgrajene samo enostanovanjske stavbe, vrstne in atrijske hiše ter dvojčki, po mnenju upravnega organa prve stopnje predvidene stavbe ne ustrezajo urbanističnemu tipu stanovanjske hiše v mestnem okolju, ki je predpisan za obravnavano prostorsko enoto. Stavbe so ena proti drugi obrnjene z lici, kar pomeni, da mora biti v skladu s PUP-om odmik med lici stavb v smeri vzhod-zahod vsaj toliko kolikor znaša višina stavbe, odmik med lici stavb v smeri sever-jug pa mora biti najmanj 1,5 kratna višina nove stavbe. Ker višina stavb na najvišji fasadi znaša 7,45 m, morajo biti stavbe v smeri vzhod-zahod odmaknjene minimalno 7,45 m, stavbe v smeri sever-jug pa 11,18 m. Po projektu znaša razdalja med objekti od 6 do 12 m, zato gradnja ni skladna z Odlokom. Iz projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja pa tudi izhaja, da se bo gradilo 9 stanovanjskih stavb na petih parcelah, kar pomeni, da bo na eni gradbeni parceli zgrajenih več stavb, kar ni v skladu s 35. e členom PUP. Ta določa, da je na gradbeni parceli stanovanjske hiše v mestnem okolju dovoljeno graditi le eno glavno in pomožno stavbo s faktorjem zazidanosti gradbene parcele 0,4 in faktorjem izrabe gradbene parcele 1,2 ter višino največ P+1. PUP sicer izrecno ne navaja, da so stanovanjske hiše v mestnem okolju lahko le enostanovanjske oziroma, da so lahko tudi večstanovanjske, vendar v skladu definicije bloka izrecno navaja, da so bloki večstanovanjske in večnadstropne stavbe z enim ali več skupnimi glavnimi vhodi, v celoti namenjeni bivanju. Predvidena gradnja se sklada z definicijo blokov, saj gre za stavbe, ki so v celoti namenjene bivanju, so večstanovanjske in večnadstropne, saj imajo 3 etaže. Na ugovor tožeče stranke , da je gradnja skladna s 35. e členom Odloka tožena stranka navaja, da urbanistični terminološki slovar, ki ga je v letu 1975 izdal urbanistični inštitut Slovenije razlikuje podstrešje in mansardo glede na način uporabe, saj podstrešje, ki se uporablja kot stanovanjski prostor postane mansarda. V projektu predvideno podstrešje je izkoriščeno s šestimi stanovanji, torej gre za mansardo, ki bi se morala obravnavati kot etaža, tako da bi šlo za gradnjo objekta višini 2 K+P+2, kar ni v skladu s PUP-om. Nadalje navaja, da je iz projekta za pridobitev gradbenega dovoljena izhaja, da bo zgrajenih 9 stavb od katerih bodo objekti z oznakami AFG zgrajeni južno od stavb z oznakami BCD in imajo lice obrnjeno proti jugu ter objekta ZH in I zgrajena južno od stavb z oznakami F in G, ki imajo lice obrnjeno proti jugu. Iz vsega navedenega izhaja, da mora znašati razdalja med objekti v smeri sever-jug 11,4 m, saj se bo le s tem zagotovilo integriteto socialnega prostora bivanja enot v objektih in dovolj osončenja. Glede termina „plavajoče v prostoru“ upravni organ dodaja, da PUP in ZGO takega termina ne poznata in ne pogojuje odmika med lici stavb glede na to v kolikšni meri so se lica prekrivajo. V zvezi z oblikovanjem gradbenih parcel pa dodaja, da 34. člen PUP določa, do so delitve in združevanja parcel za oblikovanje novih gradbenih parcel dopustni, kadar se lahko s parcelacijo oblikuje več gradbenih parcel, ki so primerne za gradnjo ter imajo zagotovljen dovoz in dostop. Glede na to, da predvidena gradnja ne izpolnjuje pogojev določenih v PUP je predlog tožeče stranke zavrnil. Ministrstvo za okolje in prostor RS je z odločbo št. 35108-263/2011-4 RS z dne 27. 9. 2011 zavrnilo pritožbo tožeče stranke.

Tožeča stranka izpodbija odločbo upravnega organa prve stopnje iz razlogov iz 1. do 3. točke 27. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljnjem besedilu ZUS-1). V tožbi navaja, da je upravi organ prve stopnje napačno uporabil 3. člen Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za posege v prostor v mestnem območju Nove Gorice ( v nadaljnjem besedilu PUP), saj je predvidena gradnja skladna s 3. členom le tega. Predvidena gradnja leži v območju prostorske enote naselja Solkan SO, funkcionalne enote SO2.2, v katerem je dovoljena gradnja stanovanjskih hiš tipa stanovanjske hiše v mestnem okolju, tako da je na posamezni gradbeni parceli dovoljeno graditi eno glavno in eno pomožno zgradbo. Glede na to, da ima predvidena gradnja kapni zid visok do 1,20 m, se podstrešje ne šteje za etažo, zato zaključek pritožbenega organa, da gre v konkretnem primeru za etažo nima podlage v veljavnem PUP, saj le ta nima nobene omejitve glede višine izkoriščenega podstrešja, ki se ne šteje za etažo. Predvidena gradnja je načrtovana kot stanovanjska hiša v mestnem okolju z dvema kletnima etažama, pritličjem in nadstropjem ter izkoriščenim podstrešjem s kapnim zidom višine 1,20 m, kar je v skladu z izrecno določbo 3. člena PUP. Tožena stranka nepravilno v nasprotju z določbami PUP enači pojem etaže in pojem nadstropja. Urbanistični terminološki slovar, ki ga je v letu 1975 izdal Urbanistični institut Slovenije, opredeljuje etažo kot vodoravno površino zaprtega dela stavbe, nadstropje pa je vsaka etaža nad pritličjem. Predvidene hiše bodo torej enonadstropne z bivalnim podstrešjem. Da je predvidena gradnja v skladu s PUP, izhaja tudi iz Načelnega mnenja Mestne občine Nova Gorica z dne 3. 4. 2008 in odločbe Mestne občine Nova Gorica o odmeri komunalnega prispevka z dne 29. 6. 2010 ter pogodbe o medsebojnih obveznostih v zvezi s komunalnim opremljanjem zemljišč na območju predvidene gradnje z dne 20. 11. 2008 z aneksom z dne 5. 6. 2009. Za območje gradnje je bil v izdelavi občinski podrobni prostorski načrt (v nadaljnjem besedilu OPPN), postopek sprejema le tega pa je bil na Mestnem svetu Mestne občine Nova Gorica, dne 17. 12. 2009 ustavljen, po tem, ko je bilo ugotovljeno, da le ta ni več potreben, saj naj bi bila predvidena gradnja v skladu s PUP. Glede neskladnosti s 35. e členom PUP, ki dopušča, da je na gradbeni parceli dopustno zgraditi le eno glavno in eno pomožno stavbo pa navaja, da tako upravni organ prve stopnje, kot tožena stranka nepravilno enačita pojem zemljiške parcele s pojmom gradbene parcele. 34. člen PUP dopušča delitev in združevanje parcel za oblikovanje gradbenih parcel, če so primerne za gradnjo in imajo zagotovljen dovoz in dostop. Gradbene parcele, kot so prikazane v PGD projektu izpolnjujejo vse pogoje PUP, upravni organ prve stopnje in tožena stranka pa v obrazložitvi svojih odločb ne pojasnjujeta, zakaj takšna določitev gradbenih parcel kot izhaja iz PGD projekta ni v skladu z navedenim členom PUP. Glede odmikov pa navaja, da le ti veljajo le za odmike od obstoječih objektov, zato jih ni mogoče uporabiti za objekte, ki se projektirajo na novo. Sodišču predlaga, da odločbo upravnega organa prve stopnje in odločbo upravnega organa druge stopnje odpravi in zadevo vrne v ponovno odločanje ter toženi stranki naloži plačilo stroškov.

V pripravljalni vlogi z dne 23. 12. 2011 tožeča stranka dodatno obrazlaga svoje stališče glede skladnosti predvidene gradnje z veljavnim prostorskim aktom in sodišču predlaga, da odpravi le odločbo upravnega organa prve stopnje ter zadevo vrne le temu v ponoven postopek, ter ji prizna povrnitev stroškov tega postopka.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka tožbene navedbe tožeče stranke, vztraja pri napadeni odločbi iz razlogov, ki so razvidni iz njene obrazložitve ter sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

K točki I. izreka: Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča je odločba tožene stranke pravilna in zakonita, ima oporo v citiranih materialnih predpisih, ter izhaja iz podatkov v upravnih spisih. V obrazložitvi izpodbijane odločbe in odločbe upravnega organa druge stopnje so podani pravilni razlogi za odločitev. Sodišče zato v celoti sledi njuni obrazložitvi in ponovno ne navaja razlogov za svojo odločitev (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1). V zvezi z navedbami v tožbi pa še dodaja: V zadevi ni sporno, da se predvidena gradnja na parc. št. 1375/2, 1305/2, 1369/2, 2556 in 1370/2 k.o. A. v skupni površini 12.055 m, nahaja v območju naselja Solkan SO funkcionalna enota SO2.2, za katero veljajo določila Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za posege v prostor na mestnem območju Nove Gorice (v nadaljnjem besedilu PUP). V tej funkcionalni enoti je dovoljena gradnja stanovanjskih hiš v mestnem okolju, ki je opredeljena v 35.e členu PUP, ki določa, da je, na gradbeni parceli stanovanjske hiše v mestnem okolju, dovoljeno zgraditi le eno glavno in eno pomožno stavbo, pri čemer je faktor zazidanosti gradbene parcele 0,4, ter faktor izrabe gradbene parcele 1,2 ter dopustna višina največ P+1. Iz projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja B. d.o.o. št. 05-08, maj 2008 z dopolnitvami maj 2010, marec 2011 in 19. 4. 2011 (v nadaljnjem besedilu PGD), predvsem pa iz načrta gradbene konstrukcije iz februarja 2008 C. d.o.o. nedvomno izhaja, da je za vse predvidene objekte predvideno enotno temeljenje, enotni obodni zid ter skupni vhod in dovoz do skupne garaže s 326 parkirnimi mesti in shrambami. Kletne etaže K 1 in K 2 so enotne, saj iz projektne dokumentacije ne izhaja, da so ločene po posameznih objektih, etaži K 2 in K 1 imata enotno temeljenje za celotno nadgradnjo, iz etaže K 1 pa je predviden dostop v 9 gradbenih enot s skupno 153 stanovanjskimi enotami različnih velikosti. Glede na navedeno je po mnenju sodišča, upoštevaje peti odstavek 127. člena ZGO-1B, območje gradnje potrebno šteti kot enotno gradbeno parcelo, na kateri je predvidenih več objektov, kar pa ni v skladu z določbo 35. e člena PUP. Drugačno tolmačenje bi namreč pomenilo obid določbe 35. e člena PUP, ki določa, da je na gradbeni parceli stanovanjske hiše v mestnem okolju dovoljeno zgraditi le eno glavno in eno pomožno stavbo.

Neutemeljen je tudi ugovor tožeče stranke, da višinski gabarit predvidenih objektov ustreza določbam PUP. Maksimalna višina objekta v tej funkcionalni enoti (čl. 35/e PUP) je lahko P+1. PUP sicer v 35.e členu določa, da se podstrešje v stavbi, če je kapni zid do 1,2 m ne šteje v etažo. Iz predloženega PGD izhaja, da je nad prvim nadstropjem predvideno „izkoriščeno podstrešje“, katerega višina je višja, kot znaša višina objekta do začetka kapnega zidu (prerez A-A, št. projekta 5/08, marec 2011). Iz tega prereza namreč izhaja, da je začetek kapnega zidu na višini 6,45 m, sleme objekta pa na višini 15,11 m, čemur tožeča stranka ne ugovarja. Takšna rešitev tudi po mnenju sodišča glede na osnovno višino objekta, ki je določena v PUP in je P+1, pomeni zaobid omenjene določbe in ni v skladu z namenom PUP, ki predvideva na tem območju nizko gradnjo P+1, brez mansarde. Tudi sicer pa PUP v 3. členu določa, da je podstrešje v stavbi prostor pod poševno streho. Iz že navedenega prereza A-A pa je razvidno, da del prostora, (nad katerim se nahaja prostor, v katerem so predvidene klima naprave) ni v celoti pod poševno streho, zato je bivalno podstrešje v stavbi treba šteti kot etažo. V zvezi s sklicevanjem tožeče stranke na mnenje načelnika Oddelka za okolje in prostor Mestne občine Nova Gorica, št. 350-7/2008 z dne 3. 4. 2008 sodišče dodaja, da je to mnenje že del upravnega spisa. Kot je bilo že ugotovljeno, se mnenje ne nanaša na konkreten projekt oziroma iz tega mnenja to ne izhaja, poleg tega pa je v tem mnenju navedeno, da je zasnova načrtovanega kompleksa v skladu s predstavami in željami o izrabi mestnega prostora, ki ga občina na tem prostoru načrtuje v občinskem prostorskem načrtu, torej aktu, ki je v skladu z Zakonom o prostorskem načrtovanju, bil v času izdaje mnenja v postopku priprave in sprejemanja, razlogi, zavoljo katerih je bil postopek ustavljen pa na odločanje v zadevi ne morejo vplivati.

Glede na vse navedeno je sodišče tožbo, v skladu s prvim odstavkom 63. člena ZUS-1, kot neutemeljeno zavrnilo, saj je bil postopek pred izdajo izpodbijanega upravnega akta pravilen, odločba pa pravilna in na zakonu utemeljena.

K točki II. izreka: Vsaka stranka v skladu s četrtim odstavkom 25. člena ZUS-1, trpi svoje stroške tega postopka.