Jedro

Ker je tožena stranka umaknila prevod sklenjene prodajne pogodbe, ki se nanaša na upoštevno materialno pravo, je treba šteti, da stranki ob sklenitvi pogodbe dogovora o pravu nista sklenili. Sta pa pravdni stranki med postopkom pred sodiščem prve stopnje jasno in nedvoumno izrazili svojo voljo, da se v zadevnem primeru v delu, ki ga sklenjena Prodajna pogodba ne ureja, uporabi relevantno slovensko pravo.

Čeprav je v pogodbi napisano, da bo prodajalec kupcu dobavil letalo najkasneje do 10. 1. 2020, to še ne pomeni, da je bil v tem primeru določen fiksen rok. Bistvena značilnost fiksnega pravnega posla je, da je izpolnitev po dogovorjenem roku za stranko (upnika) brez pomena.

Zamuda zaradi običajnih dopustov pri izvajalcu vzdrževalnih del med božično novoletnimi počitnicami ter zaradi podaljšanja roka za pridobitev dovoljenja za plovbo zaradi božično novoletnih počitnic in večjega števila vlog ni opravičljiva zamuda. Običajne božično novoletne počitnice bi namreč tožeča stranka, kot strokovnjak pri prodaji letal, ob ustrezni skrbnosti morala upoštevati pri računanju časa potrebnega za vzdrževanje letala.

Tožeča stranka je izpolnila svoje obveznosti (če sploh) najprej 13. 2. 2020. Najprej tega dne je torej skladno z določilom prvega odstavka 5.2 člena Prodajne pogodbe pridobila pravico obvestiti toženo stranko o datumu prevzema letala in od nje zahtevati, da tri dni pred datumom dobave plača preostanek kupnine. Poziv toženi stranki z dne 13. 2. 2020 da naj izpolni svoje obveznost, ker je v zamudi, tako ni na mestu. Tedaj tožena stranka zaradi upniške zamude še ni mogla biti v dolžniški zamudi.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijana odločba spremeni:

1. v točki I. izreka tako, da se tožbeni zahtevek, da je tožena stranka dolžna prepustiti tožeči stranki v last plačan depozit v višini 200.000,00 USD, ki se nahaja v hrambi pri notarju A. A., zavrne;

2. v točki IV. izreka pa tako, da je tožeča stranka dolžna toženi stranki povrniti 9.591,65 EUR pravdnih stroškov, v roku 15 dni od dneva prejema te sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zamude do plačila.

II. V preostalem delu (II. točka izreka izpodbijane sodbe) se pritožba zavrže. III. Tožeča stranka je dolžna toženi stranki v 15 dneh od prejema te sodbe povrniti njene stroške pritožbenega postopka v znesku 4.433,51 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zamude do plačila.

Obrazložitev

_Odločitev sodišča prve stopnje_

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano odločbo ugodilo tožbenemu zahtevku tožeče stranke, da ji mora tožena stranka zaradi kršitve pogodbenih obveznosti prepustiti v last plačan depozit v višini 200.000,00 USD, ki se nahaja v hrambi pri notarju A. A. (I. točka izreka). Zavrnilo je tožbeni zahtevek tožeče stranke v delu, ki se nanaša na zakonske zamudne obresti od zneska 200.000,00 USD od 22. 2. 2020 dalje (II. točka izreka). Zaradi umika tožbenega zahtevka za plačilo odškodnine za premoženjsko škodo, ki presega višino depozita v višini 52.174,52 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od vložitve tožbe dalje, je v tem delu postopek ustavilo (III. točka izreka). Toženi stranki je naložilo plačilo pravdnih stroškov tožeče stranke v višini 13.618,96 EUR s pripadki (IV. točka izreka). Odločilo je, da je tožena stranka kršila pogodbena določila, ker tri dni pred predvidenim datumom dobave letala ni plačala preostanka kupnine na fiduciarni račun notarja, kot je bilo dogovorjeno v sklenjeni prodajni pogodbi. Zato je skladno s pogodbenimi določili in določili o notarskem depozitu presodilo, da je tožena stranka dolžna depozit prepustiti v last tožeči stranki.

_**Pritožba in odgovor na pritožbo**_

2. Proti I., II. in IV. točki izreka izpodbijane odločbe se je pravočasno pritožila tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov, ki so navedeni v prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Sodišču prve stopnje je očitala, da so razlogi sodbe glede izbire upoštevnega materialnega prava nejasni in med seboj v nasprotju. Zatrjevala je, da iz obrazložitve sodbe ne izhaja, katero materialno pravo je sodišče prve stopnje dejansko uporabilo pri svoji odločitvi. Trdila je, da je sodišče prve stopnje zmotno sledilo trditvam tožeče stranke, da pogodbeno dogovorjeni rok za dobavo letala ni bil fiksen ter da je bila tožeča stranka v opravičljivi zamudi. Vztrajala je, da je bila dejansko tožeča stranka tista, ki je kršila pogodbena določila,1 zaradi česar ji ni mogoče očitati zamude pri plačilu preostanka kupnine, saj ta njena obveznost v trenutku odstopa tožeče stranke od pogodbe sploh še ni zapadla v plačilo. Predlagala je, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek v celoti zavrne. Podrejeno pa je predlagala, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Priglasila je pritožbene stroške.

3. Tožeča stranka je na pritožbo pravočasno odgovorila. Predlagala je, da pritožbeno sodišče pritožbo zavrne in potrdi sodbo sodišča prve stopnje. Priglasila je stroške odgovora na pritožbo.

_**Odločitev o pritožbi**_

4. Pritožba je delno utemeljena (proti I. in IV točki izreka izpodbijane sodbe), delno pa ni dovoljena (proti II. točki izreka izpodbijane sodbe).

_**Dejansko stanje**_

5. Pravdni stranki, in sicer tožeča stranka kot prodajalka in tožena stranka kot kupec, sta 26. 10. 2019 sklenili Prodajno pogodbo za eno letalo Cessna Citation 650 VI ("_Sales agreement for one Cessna Citation 650 VI aircraft_", v nadaljevanju: Prodajna pogodba; B55). Z njo sta se dogovorili, da bo prodajalec prodal in izročil kupcu, kupec pa kupil in prevzel od prodajalca rabljeno letalo Cessna Citation 650 VI s serijsko številko proizvajalca ... z dvema vgrajenima motorjema Honeywell TFE731-3CR-100S, enim vgrajenim APU Turbomach T62-T40C-3A1 ter ADS-B od EASA STC (v nadaljevanju: letalo) po načelu videno kupljeno z opravljenim ADS-B in zalogo rezervnih delov, kot je to opredeljeno v Prilogi 6 (1. člen Prodajne pogodbe). Nadalje sta se pravdni stranki dogovorili, da bo kupec za letalo plačal kupnino v višini 1.015.000,00 USD, in sicer tako, da bo na skrbniški račun notarja v roku 7 dni od podpisa pogodbe plačal "varščino" v višini 200.000,00 USD (člen 3.1 Prodajne pogodbe) ter nato tri delovne dni pred datumom dobave prav tako na skrbniški račun notarja plačal še preostali del kupnine (5.2 člen Prodajne pogodbe). Pravdni stranki sta se tudi dogovorili, da bo letalo, vključno z rezervnimi deli, prodajalec dobavil kupcu najkasneje do 10. 1. 2020 (datum dobave). Ker tožena stranka ni plačala preostanka kupnine skladno s pogodbenim dogovorom, je tožeča stranka odstopila od pogodbe in zahtevala prepustitev depozita v last. 6. Tožena stranka je zahtevku nasprotovala. Trdila je, da je tožeča stranka kršila pogodbena določila, ker letalo ob prejemu obvestila o predvidenem datumu dobave in tudi ob sami predvideni dobavi (10. 1. 2020 in naknadno spremenjenem datumu dobave 27. 1. 2020) ni izpolnjevalo dogovorjenih pogojev in zato sama ni mogla priti v zamudo s plačilom preostanka kupnine.

_**O pritožbi proti II. točki izpodbijane odločbe**_

7. Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek tožeče stranke za plačilo zakonskih zamudnih obresti od zneska 200.000,00 USD od dne 22. 2. 2020 dalje zavrnilo. Tožena stranka boljšega položaja zase s pritožbo proti navedenemu zaključku sodišča prve stopnje ne more doseči. Zato je pritožbeno sodišče pritožbo tožene stranke proti II. točki izreka izpodbijane odločbe zavrglo, saj zanjo tožena stranka nima pravnega interesa (četrti odstavek 343. člena ZPP).

_**O pritožbenem očitku glede upoštevnega materialnega prava**_

8. Pritožbeni očitki o nejasnih in nasprotujočih si razlogih glede upoštevnega materialnega prava niso utemeljeni. Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da je treba v tem primeru kot materialno pravo primarno uporabiti pogodbena določila sklenjene Prodajne pogodbe in določila Notarskega zapisnika o hrambi denarja in listin DK 181/19 z dne 2. 12. 2019 (v nadaljevanju: Zapisnik o notarskem depozitu; A3). Razlogi sodišča prve stopnje so jasni in pravilni, zato jim pritožbeno sodišče v celoti sledi. Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da je v primeru, ko pogodbeno materialno pravo ali določila Zapisnika o notarskem depozitu ne urejajo medsebojnih razmerjih med pravdnima stranka, treba uporabiti slovensko pravo. Svojo odločitev je pravilno utemeljilo na pravnih pravilih in okoliščinah postopka, ob tem pa pritožbeno sodišče dodaja še naslednje.

9. Pravdni stranki imata sedež v različnih državah članicah Evropske unije (tožeča stranka ima sedež v Zvezni Republiki Nemčiji, tožena stranka pa v Republiki Sloveniji). Za določitev uporabnega prava, ko pogodbena določila niso zadostna, je zato potrebno upoštevati določila Uredbe ES št. 593/2008 Evropskega parlamenta in sveta o pravu, ki se uporablja za pogodbena obligacijska razmerja (v nadaljevanju: Uredba Rim I),2 skladno s katero se primarno upošteva volja strank. Ta je lahko izražena ob sklenitvi pogodbe, po njeni sklenitvi in tudi med sodnim postopkom. Ker je tožena stranka umaknila prevod sklenjene prodajne pogodbe, ki se nanaša na upoštevno materialno pravo, je treba šteti, da stranki ob sklenitvi pogodbe dogovora o pravu nista sklenili. Sta pa pravdni stranki med postopkom pred sodiščem prve stopnje jasno in nedvoumno izrazili svojo voljo, da se v zadevnem primeru v delu, ki ga sklenjena Prodajna pogodba ne ureja, uporabi relevantno slovensko pravo. Obe pravdni stranki sta se namreč med postopkom pred sodiščem prve stopnje v svojih vlogah in na narokih sklicevali na določila Obligacijskega zakonika (OZ), torej na določila slovenskega prava. Nobena pravdna stranka tudi ni nasprotovala pojasnilu sodišča prve stopnje, danemu v okviru progama vodenja postopka na naroku dne 25. 2. 2021, da bo kot relevantno pravno podlago štelo določila OZ in Prodajne pogodbe. Sodišče prve stopnje je zato skladno z določilom drugega odstavka 3. člena Uredbe Rim I3 pravilno zaključilo, da je treba v primeru, če Prodajna pogodba ne vsebuje ustreznih določil, uporabiti relevantno slovensko pravo. Pritožbeni očitki, da je sodišče prve stopnje kršilo določila pravdnega postopka, ker ni pridobilo pravno odločilnih pravil nemškega prava, so zato neutemeljeni.

10. Sodišče prve stopnje je nadalje pravilno zaključilo tudi, da je v zvezi z notarskim depozitom v delu, ki ga Zapisnik o notarskem depozitu ne ureja, treba uporabiti slovensko pravo. Razlogi sodišča prve stopnje so tudi v tem delu jasni in pravilni, zato jim tudi v tem delu pritožbeno sodišče v celoti sledi. Upoštevajoč pojasnjeno je zmotno pritožbeno prepričanje tožene stranke, da je sodišče prve stopnje presojo v kakršnemkoli delu opravilo po nemškem pravu. To iz obrazložitve izpodbijane odločbe ne izhaja.

_**Glede fiksnega roka in opravičljive zamude**_

11. Zmotno je pritožbeno prepričanje tožene stranke, da je bil pogodbeni rok za izpolnitev prodajalčeve obveznosti fiksen. Skladno z določilom četrtega odstavka 104. člena OZ se šteje, da je rok fiksen, če se pogodbeni stranki dogovorita, da se bo pogodba štela za razvezano, če ne bo izpolnjena v določenem roku, kot tudi takrat, kadar je izpolnitev pogodbe v določenem roku po naravi posla njena bistvena sestavina. Čeprav je v pogodbi napisano, da bo prodajalec kupcu dobavil letalo najkasneje do 10. 1. 2020, to še ne pomeni, da je bil v tem primeru določen fiksen rok. Bistvena značilnost fiksnega pravnega posla je, da je izpolnitev po dogovorjenem roku za stranko (upnika) brez pomena.4 Da bi bilo temu tako v obravnavanem primeru, iz pogodbenih določil ne izhaja. Prav tako iz pogodbenih določil ne izhaja, da bi bila pogodba zaradi zamude roka razdrta. Ravno nasprotno. Pravdni stranki sta se že v pogodbi dogovorili, da se lahko rok podaljša zaradi opravičljive zamude (četrti odstavek 5.2 člena Prodajne pogodbe). Poleg navedenega sta pravdni stranki sporazumno dogovorili kasnejši rok za dobavo letala (27. 1. 2020). Glede na navedeno tako zaradi zamude pogodbeno dogovorjenega roka za dobavo letala 10. 1. 2020 pogodba ni bila razvezana po samem zakonu (prvi odstavek 104. člena OZ). Posledično je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da za odstop tožene stranke od pogodbe 15. 1. 2020 zaradi zamude fiksnega roka ni bilo pogojev.

12. Držijo pa pritožbeni očitki tožene stranke, da zamuda tožeče stranke pri pripravi letala na prevzem ni bila opravičljiva. Pravdni stranki sta se v točki a prvega odstavka 7.1 člena Prodajne pogodbe dogovorili, kdaj se šteje zamuda za opravičljivo. To je zaradi dogodkov višje sile ali javnega nasilja, državljanske vojne, vstaj ali nemirov, požarov, poplav, eksplozij, potresov, resnih nesreč, epidemij, omejitev zaradi karantene, stavk, delovnih sporov, ki povzročijo ukinitev, upočasnitev ali prekinitev dela ali neugodnih vremenskih pogojev ali pogojev za letenje, ki preprečujejo kakršnekoli storitve, preglede ali polete ali kakršnegakoli razloga, na katerega prodajalec v razumni meri nima vpliva.

13. Zamuda zaradi običajnih dopustov pri izvajalcu vzdrževalnih del med božično novoletnimi počitnicami ter zaradi podaljšanja roka za pridobitev dovoljenja za plovbo zaradi božično novoletnih počitnic in večjega števila vlog po presoji pritožbenega sodišča ni opravičljiva zamuda. Običajne božično novoletne počitnice bi namreč tožeča stranka, kot strokovnjak pri prodaji letal, ob ustrezni skrbnosti morala upoštevati pri računanju časa potrebnega za vzdrževanje letala. To še toliko bolj velja, ker je tožeča stranka v svojih vlogah večkrat izpostavila, da z izvajalcem vzdrževalnih del redno sodeluje. Zato ni mogoče zaključiti, da tožeča stranka ob ustrezni skrbnosti na to okoliščino ne bi mogla razumno računati. Prav tako ni mogoče zaključiti, da je zamuda podizvajalca, ki ga je sama izbrala tožeča stranka, razlog za izključitev njene odgovornosti za zamudo. Le okoliščina zamude njenega podizvajalca z izvajanjem vzdrževalnih del ne pomeni, da je do zamude prišlo izven njene sfere. Kot strokovnjak pri prodaji letala je namreč dolžna v okviru skrbnosti upoštevati vse običajne okoliščine, ki lahko vplivajo na nastanek zamude (običajno trajanje predvidenih vzdrževalnih del, običajne počitnice ipd.). Da bi obstajal kakšen izreden dogodek ali stanje, ki bi opravičeval zamudo njenega izvajalca vzdrževalnih del, iz trditev tožeče stranke ne izhaja.

_**O kršitvah pogodbenih obveznosti**_ _Razlogi za prepustitev depozita v last tožeči stranki_

14. Iz točke 2.4 Notarskega zapisnika o depozitu izhaja, da _"depozit kupca pripada prodajalcu v primeru, da kupec (i) ne prevzame Letala, čeprav so pogoji za prevzem letala v skladu s Prodajno pogodbo izpolnjeni, ali (ii) ne izpolni pravočasno svoje obveznosti plačila preostalega dela kupnine za letalo, kot je določeno v členu 3.2 Prodajne pogodbe."_

15. V določilu 3.2. Prodajne pogodbe sta se pravdni stranki dogovorili, da bo kupec nakazal preostali znesek kupnine za letalo najkasneje v roku treh delovnih dni pred datumom dobave, kot je to opredeljeno v členu 5.2 Prodajne pogodbe. Nadalje sta se pravdni stranki v prvem odstavku člena 5.2 Prodajne pogodbe dogovorili: "_Ko bo letalo pripravljeno za dobavo, bo prodajalec obvestil kupca, da je letalo pripravljeno za primopredajo._" V drugem odstavku istega člena sta se še dogovorili, da bo prodajalec najmanj 10 dni pred datumom dobave obvestil kupca o datumu dobave. V tretjem odstavku istega člena pa je bilo dogovorjeno, da bo letalo _"vključno z rezervnimi deli, kot so opredeljeni v Prilogi 6 te pogodbe, prodajalec dobavil kupcu najkasneje do 10. 1. 2020 ("datum dobave")._"

16. Iz navedenih določil tako izhaja, da je prodajalec upravičen do deponiranega zneska v dveh primerih, i) če kupec ne prevzame letala, čeprav so pogoji za prevzem letala v skladu s prodajno pogodbo izpolnjeni ali ii) če kupec ne izpolni pravočasno svoje obveznosti plačila preostalega dela kupnine za letalo, kot je določeno v členu 3.2 Prodajne pogodbe. V obravnavanem primeru je zato treba najprej ugotoviti, kdaj je nastala obveznost tožene stranke, da plača preostanek kupnine in prevzame letalo oziroma ali je ta obveznost sploh nastala. Nato je treba presoditi, ali je tožena stranka z izpolnitvijo svojih obveznosti prišla v zamudo. Šele v tem primeru je tožeča stranka upravičena do depozita.

_Nastanek obveznosti tožene stranke za plačilo preostanka kupnine_

17. Med pravdnima strankama med postopkom pred sodiščem prve stopnje ni bilo sporno, da so se v času "_predkupnega pregleda_" letala s strani ekipe tožene stranke in v trenutku podpisa Prodajne pogodbe na letalu izvajala vzdrževalna dela ter da letalo ni bilo plovno, niti ni imelo dovoljenja za plovbo (letalo od leta 2016 ni letelo). Prav tako med pravdnima strankama ni bilo sporno, da je tožena stranka kupovala "_plovno_" letalo. Tožeča stranka nadalje ni konkretno nasprotovala trditvam tožene stranke, da običajen "_popoln_" predkupni pregled letala in njegovih plovnih lastnosti zaradi izvajanja vzdrževalnih del in njegove "_neplovnosti_" ni bil mogoč.

18. Glede na navedeno je logično, da sta pravdni stranki v 4. člen Prodajne pogodbe vnesli številne obveznosti prodajalca (tožeče stranke), povezane s pripravo _"plovnega"_ letala za dobavo. Med temi obveznostmi tožeče stranke so med drugim bili: a) boroskopski pregled letalskih motorjev in dostava poročila o boroskopskem pregledu letalskih motorjev kupcu, b) zagonski preizkus zmogljivosti motorjev, ki mora trajati najmanj 45 minut in analiza olja (SOAP) po opravljenem preizkusu, c) izvedba vzdrževanja letala v skladu s CESCOM10, d) pridobitev novega ARC z veljavnostjo do decembra 2020 (dovoljenje za plovnost) in e) preveritev aktuatorja zakrilc, oljnih madežev na letalskih spojlerjih ter poprava oziroma pritrditev sedeža št. 3. Iz besedila tretje alineje četrtega odstavka 3.1 člena Prodajne pogodbe pa izhaja tudi, da je bila tožeča stranka dolžna opraviti zagonski preizkus zmogljivosti motorjev in testni polet, ki traja najmanj 1 uro.5

19. Določilo Prodajne pogodbe glede nastanka obveznosti tožene stranke za plačilo preostanka kupnine je jasno: najkasneje tri delovne dni pred datumom dobave. Glede datuma dobave pa je treba upoštevati določila 5.2 člena Prodajne pogodbe. Skladno z določili prvega in drugega odstavka 5.2 člena Prodajne pogodbe prodajalec o datumu dobave obvesti kupca, _ko je letalo pripravljeno za dobavo_, pri čemer mora od obvestila o datumu dobave do določenega datuma dobave biti najmanj 10 dni.

20. Glede na navedeno držijo pritožbeni očitki tožene stranke, da je treba izpolnjevanje pogodbenih obveznost strank presojati upoštevajoč njihovo logično in v pogodbi predvideno zaporedje. Prodajna pogodba namreč ni določala le obveznosti tožene stranke, temveč tudi veliko obveznosti tožeče stranke, ki bi jih slednja, upoštevajoč določila Prodajne pogodbe, morala izpolniti pred datumom dobave letala in tudi pred posredovanjem obvestila toženi stranki o datumu dobave. Pogodbena dikcija: _"Ko bo letalo pripravljeno za dobavo, bo prodajalec obvestil kupca, da je letalo pripravljeno za primopredajo,"_ namreč ne more pomeniti drugega kot to, da mora tožeča stranka preden obvesti toženo stranko o datumu dobave letala, izpolniti vse svoje obveznosti glede vzdrževanja letala, poizkusnih zagonov, preizkusnega leta, testov, analiz in pridobiti vse v pogodbi dogovorjene dokumente in dovoljenja. Torej da mora razpolagati z vsemi dokazili, zapisniki, dovoljenji in rezultati, iz katerih je mogoče nedvomno zaključiti, da so bila na letalu izvedena vsa vzdrževalna dela skladno s CESCOM10, da je letalo plovno in da nima stvarnih napak, ki bi vplivale na njegovo plovnost (ustreznost boroskopskega pregleda, ustreznost zapisnika o zagonskem preizkusu zmogljivosti motorja in testnega leta z zapisniki o rezultatih opravljene analize olja po teh preizkusih). Če kakšne svoje obveznosti tožeča stranka ne izpolni, namreč niso izpolnjeni pogoji za dobavo "plovnega" letala. Posledično tožena stranka ne more priti v zamudo z izpolnitvijo svojih obveznosti, če pred tem svojih obveznosti, ki so pogoj za obvestilo tožene stranke o datumu dobave letala, ne izpolni.

21. Zmotno je tudi stališče tožeče stranke, ki mu je sledilo sodišče prve stopnje, da je bila dolžna izpolniti vse svoje obveznosti šele na dan dobave letala. To iz jasnega in nedvoumnega določila prvega odstavka 5.2 Prodajne pogodbe ne izhaja. Tožeča stranka je bila namreč tista, ki je morala prva izpolniti svoje obveznosti - zagotoviti plovno letalo skladno z določili Prodajne pogodbe z veljavnim dovoljenjem za plovbo in ustreznimi zapisniki o boroskopskem pregledu in o zagonskem preizkusu zmogljivosti motorjev ter preizkusnem letu z rezultati analize olja. Šele po tem je pridobila pravico, da obvesti toženo stranko o tem, da je letalo pripravljeno na dobavo. Le v tem primeru je mogoče na obvestilo o datumu prevzema letala vezati pravne posledice, ki jih predvideva pogodba (plačilo preostanka kupnine tri delovne dni pred datumom prevzema). Torej lahko obveznost tožene stranke za plačilo preostanka kupnine tri delovne dni pred datumom dobave nastane le, ko tožeča stranka izpolni vse svoje obveznosti glede priprave letala na dobavo, o tem obvesti toženo stranko in ji določi datum dobave, ki ne sme biti prej kot 10 dni od prejema obvestila.

_**Glede (ne)izpolnitve pogodbenih obveznosti tožeče stranke**_

22. Skladno z določilom tretjega odstavka 5.2. člena Prodajne pogodbe je bil predviden datum dobave letala najkasneje do 10. 1. 2020. Upoštevajoč ostala določila navedenega člena bi torej morala tožeča stranka, če bi želela pravočasno izpolniti svoje obveznosti, najkasneje do zaključka leta 2019 pripraviti letalo na dobavo in toženi stranki posredovati obvestilo o predvidenem datumu dobave letala. Le tako bi pravilno in pravočasno izpolnila svoje obveznosti. Ker tega ni storila, je tožeča stranka tista, ki je bila v zamudi pri izpolnjevanju svojih pogodbenih obveznosti. Na to okoliščina, da je tožena stranka tožečo stranko z dopisom 7. 1. 2020 prosila za kasnejši datum dobave (po 10. 1. 2020), ne vpliva. Prav tako to ne pomeni, da je zaradi obvestila in prošnje tožene stranke za kasnejši datum dobave slednja prišla v zamudo oziroma si kakorkoli premislila glede nakupa letala, kot si to napačno razlaga tožeča stranka. Dokler tožeča stranka svojih pogodbenih obveznosti ne izpolni, tožena stranka ne more priti v zamudo. Na tem mestu pritožbeno sodišče tudi pritrjuje trditvam tožene stranke, da tožeča stranka ni ravnala vestno, ker tožene stranke ni obvestila o zamudi, čeprav je zanjo izvedela najkasneje 20. 12. 2019, ko ji je izvajalec vzdrževalnih del to sporočil. 23. Po prejemu obvestila o odstopu tožene stranke od Prodajne pogodbe 15. 1. 2020 je tožeča stranka istega dne posredovala obvestilo, da bo letalo na podlagi dejansko razpoložljivih podatkov pripravljeno na prevzem 27. 1. 2020. Že iz samega besedila obvestila izhaja, da letalo ob njegovem posredovanju toženi stranki še ni bilo pripravljeno na dobavo. Prav tako to jasno izhaja iz elektronskega sporočila tožeče stranke toženi stranki z dne 13. 1. 2020, v katerem je bilo toženi stranki sporočeno, da naj bi nemška uprava zadnji zahtevan dokument posredovala 27. 1. 2020 (B42). Glede na navedeno tožeča stranka v času posredovanja obvestila o predvidenem datumu prevzema še ni izpolnila vseh svojih obveznosti in posledično toženi stranki niti ni bilo omogočeno, da pred nakazilom preostanka kupnine preveri, ali je tožeča stranka izpolnila oziroma pravilno izpolnila vse svoje pogodbene obveznosti. Tega dne namreč predvideno vzdrževanje še ni bilo zaključeno, niti ni bilo znano, ali bo letalo sploh dobilo dovoljenje za plovnost in prestalo test zmogljivosti motorjev ter preizkusni let. Zato obvestila tožeče stranke z dne 15. 1. 2020, da bo letalo na podlagi razpoložljivih podatkov pripravljeno na dobavo 27. 1. 2020, ni mogoče šteti kot obvestila v smislu prvega odstavka 5.2 člena Prodajne pogodbe. Letalo namreč tega dne še ni bilo pripravljeno na dobavo, niti ni bilo znano, ali bo letalo 27. 1. 2020 za dobavo dejansko tudi pripravljeno.

24. Da vzdrževanje letala ni bilo zaključeno najmanj do konca januarja 2020, izhaja iz trditev obeh pravdnih strank in tudi predloženih dokazil (elektronska sporočila med pravdnima strankama). Prav tako iz trditev pravdnih strank izhaja, da je bilo dovoljenje za plovbo (ARC) pridobljeno in tožeči stranki dostavljeno šele 7. 2. 2020. Iz trditev tožeče stranke izhaja, da je bil testni polet opravljen šele v februarju 2020.6 To potrjujejo tudi trditve tožene stranke, ki je med postopkom pred sodiščem prve stopnje zatrjevala, da naj bi bil testni polet opravljen šele 12. ali 13. 2. 2020. Ali sta bila testni polet in analiza olja po njem uspešno prestana, pa ni znano.

25. Držijo tudi pritožbeni očitki tožene stranke, da je bila tožeča stranka tista, ki je bila dolžna predložiti zapisnik o uspešno prestanem preizkusnem letu in analizi olja. To jasno izhaja tudi iz razlogov za vrnitev varščine toženi stranki. Le tako bi namreč lahko dokazala, da je pravočasno izpolnila svoje obveznosti (212. člen ZPP). Če tožeča stranka tega ne stori, tožene stranke ob jasni navedbi, da s strani tožeče stranke ni prejela na vpogled nobenega zapisnika o preizkusnem letu, ne morejo zadeti negativne posledice. Kako naj tožena stranka dokaže, da sta bila testni polet in analiza olja (ne)uspešna, če ji tožeča stranka, ki je bila dolžna opraviti tako testni polet kot analizo olja in o tem napraviti zapisnik, zapisnika ne predloži. 26. Upoštevajoč pojasnjeno je bila tožeča stranka tista, ki je bila v zamudi z izpolnjevanjem svojih obveznost. Svojih obveznosti ni izpolnila najmanj do sredine februarja. Iz pojasnjenega tako logično izhaja, da letalo 27. 1. 2020 ni bilo pripravljeno na dobavo, saj še niso bila zaključena vsa vzdrževalna dela, ni še bilo pridobljeno dovoljenje za plovnost, prav tako pa tudi ni bil opravljen preizkusni let. 27. Glede na vse navedeno plačilo preostanka kupnine ni zapadlo v plačilo 24. 1. 2020, kot je to zmotno štela tožeča stranka, temu pa je sledilo sodišče prve stopnje, saj tožeča stranka ni izpolnila svojih obveznosti, zaradi česar je bila v upniški zamudi. Zato skladno s pogodbenimi določili ni pridobila pravice od tožene stranke zahtevati izpolnitev njenih obveznosti. Le obvestilo o predvidenem datumu pripravljenosti letala na dobavo, ob nedvomni seznanjenosti obeh strank, da letalo ob posredovanju obvestila še ni bilo pripravljeno na dobavo (da tožeča stranka še ni izpolnila svojih obveznosti po Prodajni pogodbi), namreč ne more povzročiti pravnih učinkov, ki jih je predvidela Prodajana pogodba. Drugačno stališče je v nasprotju z načeli vestnosti in poštenja ter tudi v nasprotju s pravnimi pravili. Dolžnik ne more priti v zamudo, dokler traja upniška zamuda.

28. Glede na navedeno je tožeča stranka izpolnila svoje obveznosti (če sploh) najprej 13. 2. 2020. Najprej tega dne je torej tožeča stranka skladno z določilom prvega odstavka 5.2 člena Prodajne pogodbe sploh pridobila pravico obvestiti toženo stranko o datumu prevzema letala in od nje zahtevati, da tri dni pred datumom dobave plača preostanek kupnine. Poziv toženi stranki z dne 13. 2. 2020, da naj izpolni svoje obveznost, ker je v zamudi, tako ni na mestu, saj tedaj tožena stranka zaradi upniške zamude še ni mogla biti v dolžniški zamudi. Da bi tožeča stranka po izpolnitvi vseh svojih obveznosti v zvezi z dobavo plovnega letala toženi stranki posredovala obvestilo o datumu dobave letala skladno z določilom prvega in drugega odstavka 5.2 člena Prodajne pogodbe, pa iz trditev pravdnih strank med postopkom pred sodiščem prve stopnje ne izhaja. Tožena stranka bi namreč prišla v zamudo šele, če po prejemu ustreznega obvestila o datumu dobave letala ne bi plačala preostanka kupnine v roku treh dni pred dnevom dobave in letala na datum dobave ne bi prevzela. Posledično za odločitev v tem postopku zatrjevana dejstva o zavlačevanju tožene stranke s prevzemom letala (zahteve po dodatnih pregledih, izostanek sporočila o možnih datumih prevzema itd.) niso pravno odločilna.

29. Pritožbeni očitki tožene stranke proti I. točki izpodbijane odločbe so se izkazali za utemeljene, saj ni nastopil noben od v točki 2.4 Notarskega zapisnika o depozitu dogovorjenih razlogov za prepustitev depozita v last tožeči stranki. Pritožbeno sodišče je zato na podlagi pete alineje 358. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 351. člena ZPP odločbo sodišča prve stopnje v tej točki spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek tožeče stranke za prepustitev depozita v višini 200.000,00 USD, ki se nahaja v hrambi pri notarju A. A., v last tožeči stranki, zavrnilo.

30. Pritožbeno sodišče je odgovorilo le na pravno odločilne pritožbene razloge (prvi odstavek 360. člena ZPP).

**Odločitev o stroških prvostopenjskega in pritožbenega postopka**

31. Zaradi spremembe izpodbijane sodbe je bilo potrebno odločiti tudi o stroških postopka pred sodiščem prve stopnje. Tožeča stranka je s svojim zahtevkom v celoti propadla, zato je skladno z določilom 154. člena ZPP dolžna sama nositi svoje stroške postopka pred sodiščem prve stopnje ter toženi stranki povrniti njene pravdne stroške. Pritožbeno sodišče je pravdne stroške tožene stranke odmerilo skladno z Odvetniško tarifo (OT), ob upoštevanju, da je bila vrednost spornega predmeta 236.370,00 EUR ter vrednost točke 0,60 EUR. Pritožbeno sodišče je toženi stranki priznalo 1.700 točk za odgovor na tožbo, 1.700 točk za prvo pripravljalno vlogo, 1.275 točk za drugo pripravljalno vlogo, po 850 točk za tretjo, četrto in peto pripravljalno vlogo (3 krat po 850 točk), 1.700 točk za zastopanje na naroku 25. 2. 2021 in 50 točk za urnino, po 850 točk za zastopanje na narokih 25. 3. 2021 in 15. 9. 2021 (2 krat po 850 točk), 50 točk za sprejem odločbe in obvestilo stranki ter 117,25 točk za materialne stroške (tretji odstavek 11. člena OT), vse povečano za 22 % DDV, skupaj torej 7.936,53 EUR. Sodišče toženi stranki ni priznalo 180 točk za posvet s stranko ter 50 točk za obvestilo stranki, saj sta ti opravili že zajeti v nadomestilu za tožbo in zastopanje na naroku (tar. št. 39 OT). Toženi stranki je pritožbeno sodišče priznalo še stroške prevodov po priloženih računih v skupni višini 1.655,12 EUR. Skupaj torej pravdni stroški tožene stranke znašajo 9.591,65 EUR, ki jih je toženi stranki dolžna povrniti tožeča stranka v 15 dneh, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zamude do plačila.

32. Izrek o pritožbenih stroških temelji na določilu prvega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP. Tožena stranka je s svojo pritožbo uspela, zato ji je tožeča stranka dolžna povrniti njene pritožbene stroške. Pritožbeno sodišče je pritožbene stroške tožene stranke odmerilo v skladu z določili Zakona o sodnih taksah (ZST-1) in OT, ob upoštevanju, da je bila vrednost spornega predmeta 184.195,98 EUR ter vrednost točke 0,60 EUR. Pritožbeno sodišče je toženi stranki priznalo 1.875 točk za pritožbo, 50 točk za prejem odločbe pritožbenega sodišča in obvestilo stranki ter 29,25 točk materialne stroške (tretji odstavek 11. člena OT), vse povečano za 22% DDV in še sodno takso v višini 3.003,00 EUR, skupaj torej 4.433,51 EUR. Tako odmerjene stroške pritožbenega postopka je dolžna tožeča stranka toženi stranki povrniti v 15 dneh, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zamude do plačila.

1 Trdila je, da je bila tožeča stranka tista, ki je ravnala nevestno in nepošteno ter ni pravočasno izpolnila svojih pogodbenih obveznosti. 2 Konvencija Združenih narodov o pogodbah o mednarodni prodaji blaga (Dunajska konvencija) v konkretnem primeru ni uporabljiva, saj je v določbi njenega 2. člena izrecno navedeno, da se ne uporablja za prodajo letal. 3 Iz navedenega določila izhaja da se lahko "_pogodbeni stranki kadar koli dogovorita, da se za pogodbo uporablja drugo pravo kot se je prej uporabljalo na podlagi prejšnje izbire v skladu s tem členom ali na podlagi drugih določb te uredbe._" 4 Prim. VSRS sodba III Ips 127/2015 z dne 9. 12. 2015. 5 Neuspešni zagonski preizkus ali testni polet sta tudi razloga, da se varščina, ki jo je kupec nakazal na skrbniški račun notarja, vrne kupcu. 6 Kdaj točno je bil testni polet opravljen, tožeča stranka ni navedla.