Jedro

Zemljiškoknjižni postopek je strogo formalen in zemljiškoknjižno sodišče preizkuša le skladnost med listino in predlogom. Če te skladnosti ni, gre za nesklepčen predlog, ki mu ni mogoče ugoditi niti delno.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je okrajno sodišče v zavrnilo ugovor predlagateljev zoper sklep, s katerim je višja sodniška pomočnica zavrnila vknjižbo prepovedi odtujitve in obremenitve v korist A.M. pri nepremičninah, ki so navedene v uvodu tega sklepa.

2. Zoper sklep se po pooblaščencu pritožuje predlagateljica A.M., ki sklep izpodbija v celoti in sodišču očita neupoštevanje procesnih in materialnih pravil zemljiškoknjižnega prava in splošnih pravil nepravdnega postopka. Meni, da je njen predlog utemeljen v deležu do 1/2, saj je predložena listina, ki je podlaga za vknjižbo pri deležu do 1/2. Pri ostalem deležu pa je predlog za vknjižbo neutemeljen in ga je treba le v tem delu zavrniti. Sodišče naj zato odloči v skladu z načelom dispozitivnosti in v skladu s predlogom za vpis in v mejah zahtevka za vpis. Ker je podlaga za vpis v listini le do deleža1/2, je treba predlogu v tem delu ugoditi in je to znotraj mej postavljenega zahtevka.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, da obravnavani zemljiškoknjižni predlog ni bil skladen z listino, ki je v obravnavani zadevi podlaga za vpis pravice prepovedi odtujitve in obremenitve. Z zemljiškoknjižnim predlogom se namreč zahteva vpis na celotnih nepremičninah, iz listine, ki je podlaga za vpis pa izhaja, da vsebuje zemljiškoknjižno dovolilo zemljiškoknjižne lastnice obravnavanih nepremičnin le za vknjižbo prepovedi odtujitve in obremenitve 1/2 obravnavanih nepremičnin. Iz vsebine predloženih listin zato ne izhaja utemeljenost predloga za vpis. Zaradi nesklepčnosti predloga je prvostopenjsko sodišče moralo predlagani vpis zavrniti. Neutemeljene so tudi pritožbene trditve, da so izpolnjeni pogoji za delno ugoditev predlogu (le pri deležu do 1/2), saj je zemljiškoknjižni postopek strogo formalen in zemljiškoknjižno sodišče preizkuša le skladnost med listino in predlogom. Če te skladnosti ni, gre za nesklepčen predlog, ki mu ni mogoče ugoditi niti delno1. 5. Pritožbeno sodišče je zato pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka drugega odstavka 161. člena Zakona o zemljiški knjigi). V primeru ponovnega predloga bo predlagatelj moral predlog sestaviti tako, da bo ta skladen z listino.

1 Prim. VSK sklep Cdn 325/2015 z dne 4.12.2015