Jedro

Določba šestega odstavka 334. člena ZFPPIPP je jasna: po koncu dražbe voditelj dražbe razglasi dražitelja, ki je na dražbi uspel, in ga obvesti o času sklenitve pisne pogodbe, ki ne sme biti pozneje kot tri delovne dni po koncu dražbe. Zakon torej voditelju dražbe (v predmetni zadevi je bil to stečajni upravitelj) nalaga zelo konkretno obveznost, da uspelega dražitelja obvesti o času sklenitve pisne pogodbe. Ni pa v zakonu nobenih določb, ki bi veljale za primer, da voditelj svoje obveznosti ni izpolnil, zato sklicevanje na določbe ZFPPIPP v pozivu za sodelovanje na javni dražbi in v obvestilu po končani javni dražbi ne zadošča, da bi uspeli dražitelj vedel, kdaj bo pogodba pripravljena za podpis in kdaj jo mora podpisati.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči povrniti njene stroške pritožbenega postopka v znesku 571,18 EUR, v 15 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne zamude do plačila.

Obrazložitev

1. Višje sodišče v Kopru je v tem gospodarskem sporu pristojno za odločanje o pritožbi na podlagi sklepa predsednika Vrhovnega sodišča RS Su 1465/2017 z dne 13.7.2017. 2. Z izpodbijano sodbo je Okrožno sodišče v Ljubljani obsodilo toženo stranko na plačilo 34.000 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 11.5.2016 dalje. Tožeča stranka je na javni dražbi, na kateri se je prodajalo premoženje tožene stranke, uspela kot edini dražitelj. Ker tožena stranka tožeči ni omogočila, da v prekluzivnem roku treh dni podpiše pogodbo, ni upravičena do pogodbene kazni v višini vplačane varščine, temveč mora varščino vrniti.

3. Zoper sodbo se tožena stranka pritožuje. Najprej ponavlja svoje trditve, da tožeča stranka in stečajni upravitelj nista dogovorila drugačnega mesta podpisa pogodbe kot je določen v zakonu (7. odstavek 334. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju - ZFPPIPP), hkrati pa je bilo v Vabilu k javni dražbi kot tudi na sami dražbi in v Zapisniku o javni dražbi poudarjeno, da se glede postopka uporabljajo določbe ZFPPIPP. Napačno je stališče sodišča, da bi moral stečajni upravitelj tožečo stranko poučiti o mestu sklenitve pogodbe, tako stališče je v nasprotju s prastarim načelom "ignorantia iuris nocet". Kršitev tega načela predstavlja tudi ugotovitev sodišča, da kupcem na javnih dražbah ni potrebno poznati prava. Sodišče je implicitno ugotovilo, da je za razlago Zapisnika potrebno uporabiti določbe ZFPPIPP in da je vsebina jasna, hkrati pa je v nadaljevanju skušalo najti argumente za zaključek, da tožeči stranki postopek na javni dražbi ne bi mogel biti jasen, kar predstavlja kršitev po 14. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Zaključek, da uporaba besedice "posredovan" dovolj jasno kaže, da sta stranki dogovorili drugačno mesto podpisa pogodbe pa je nerazumen. Argument, da naj bi bilo potrebno po določbi 7. odstavka 334. člena ZFPPIPP pogodbo podpisati v prostorih stečajnega dolžnika in ne stečajnega upravitelja ne zdrži pravne presoje. Prostori stečajnega upravitelja so namreč po določbi 251. člena ZFPPIPP tudi prostori stečajnega upravitelja, poleg tega pa je bila dražba izvedena v prostorih stečajnega upravitelja, v pogodbi pa je kot kraj podpisa določeno Celje. Ker se torej tožeča stranka v treh dneh od zaključka javne dražbe ni zglasila v prostorih stečajnega upravitelja, da bi podpisala pogodbo, je tožena stranka upravičene do pogodbene kazni v višini varščine.

4. V odgovoru na pritožbo je tožeča stranka pritrdila razlogom sodišča in predlagala zavrnitev pritožbe.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Sodišče prve stopnje je odločilno dejansko stanje v zadevi ugotovilo pravilno in popolno, na ugotovljeno dejansko stanje je pravilno uporabilo materialno pravo, pri tem pa ni zagrešilo niti očitanih kršitev postopka niti kršitev, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP).

7. Določba šestega odstavka 334. člena ZFPPIPP je jasna: po koncu dražbe voditelj dražbe razglasi dražitelja, ki je na dražbi uspel, in ga obvesti o času sklenitve pisne pogodbe, ki ne sme biti pozneje kot tri delovne dni po koncu dražbe. Zakon torej voditelju dražbe (v predmetni zadevi je bil to stečajni upravitelj) nalaga zelo konkretno obveznost, da uspelega dražitelja obvesti o času sklenitve pisne pogodbe. Ni pa v zakonu nobenih določb, ki bi veljale za primer, da voditelj svoje obveznosti ni izpolnil1, zato sklicevanje na določbe ZFPPIPP v pozivu za sodelovanje na javni dražbi in v obvestilu po končani javni dražbi ne zadošča, da bi uspeli dražitelj vedel, kdaj bo pogodba pripravljena za podpis in kdaj jo mora podpisati. Po mnenju pritožbenega sodišča namreč ni nobenega dvoma, da je voditelj dražbe tisti, od katerega se najprej zahteva določena aktivnost in sicer mora uspelega dražitelja obvestiti o času sklenitve pogodbe, da bi dražitelj nato lahko izpolnil svojo obveznost in prišel podpisati pogodbo. Jasen je tudi zapis v zapisniku javne dražbe, da bo pogodba posredovana uspelemu dražitelju v podpis. Besedice "posredovati" ni mogoče razlagati, da bi moral tožnik v treh dneh priti v pisarno stečajnega upravitelja in podpisati pogodbo (za katero sploh ne bi vedel, ali je pripravljena, in kakšna je njena konkretna vsebina). Tožnik je zato upravičeno pričakoval, da mu bo stečajni upravitelj pravočasno posredoval pogodbo, ki jo bo lahko pregledal in nato podpisal. Že iz navedenih razlogov je zaključek sodišča prve stopnje, da razlog za zamudo roka treh dni ni bil v sferi tožeče stranke in da ta za zamudo ne odgovarja, pravilen. S sklicevanjem na načelo "nepoznavanje prava škodi" ob opisanem tožena stranka ne more uspeti.

8. Ker tožena stranka pogodbe ni pravočasno posredovala tožeči stranki (kot je sporočila po zaključku javne dražbe), vprašanje, kje naj bi bil podpis pogodbe, ni odločilno. Res se je sodišče prve stopnje v pretežnem delu ukvarjalo z vprašanjem, ali je stečajni upravitelj pravilno sporočil kraj podpisa pogodbe in drži tudi pritožbena navedba, da zakon ureja kraj podpisa tudi za primere, ko ni drugačnega dogovora (za razliko od časa sklenitve), vendar to glede na odločilno ugotovitev, da stečajni upravitelj tožeči stranki ni posredoval pogodbe v roku treh dni, ni več pomembno in pritožbene navedbe v tej smeri ne zahtevajo dodatnega odgovora.

9. Po določbi 250. člena Obligacijskega zakonika (OZ) upnik ne more zahtevati pogodbene kazni2, če je do neizpolnitve prišlo iz vzroka, za katerega dolžnik ne odgovarja. Ker je bilo zgoraj ugotovljeno, da stečajni upravitelj tožniku ni pravočasno posredoval pogodbe v podpis, tožniku ni mogoče pripisati odgovornosti za to, da pogodba ni bila podpisana v treh dneh. Povedano pomeni, da tožena stranka ni upravičena do pogodbene kazni po osmem odstavku 334. člena ZFPPIPP. V posledici pa je tožeča stranka upravičena do povrnitve plačane varščine. Pritožbeno sodišče je na podlagi povedanega pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo (353. člen ZPP).

10. Tožena stranka s pritožbo ni uspela, zato mora nasprotni stranki povrniti njene stroške pritožbenega postopka v znesku 571,18 EUR (tar.št. 21/1 Odvetniške tarife, materialni stroški in DDV na odvetniške storitve).

1 Zakon bi na primer lahko določil, da se za čas sklenitve pisne pogodbe šteje tretji delovni dan po koncu dražbe, če voditelj dražbe ne določi drugače ali če ni drugačnega dogovora, podobno kot je to določil glede kraja sklenitve. 2 Osmi odstavek 334. člena ZFPPIPP določa, da mora dražitelj, ki je uspel na dražbi, pa ob času iz šestega odstavka tega člena ne podpiše pogodbe, stečajnemu dolžniku plačati pogodbeno kazen za neizpolnitev obveznosti skleniti prodajno pogodbo v znesku, ki je enak znesku varščine.