Jedro

Revizija se dopusti glede pravnega vprašanja, ali je dopustno pravni temelj izvršbe ohraniti v veljavi, ko se naknadno s pravnomočno odločbo izkaže, da je bila podlaga takega pravnega temelja nična, v primerih, ko je bil izvršilni postopek sprožen na podlagi verodostojne listine in dolžnica v izvršilnem postopku ni imela možnosti ugovora zoper sklep o izvršbi.

Izrek

Revizija se dopusti glede pravnega vprašanja, ali je dopustno pravni temelj izvršbe ohraniti v veljavi, ko se naknadno s pravnomočno odločbo izkaže, da je bila podlaga takega pravnega temelja nična, v primerih, ko je bil izvršilni postopek sprožen na podlagi verodostojne listine in dolžnica v izvršilnem postopku ni imela možnosti ugovora zoper sklep o izvršbi.

Obrazložitev

1. Tožnica je znesek, katerega vračilo zahteva, prvi toženi stranki plačala na podlagi pravnomočnega sklepa o izvršbi, izdanega na podlagi verodostojne listine, konkretno računov oziroma izpiskov iz poslovnih knjig prve toženke, ki se nanašajo na obveznosti iz pogodbe o leasingu, ki naj bi jo s prvo toženo stranko poleg sedaj že pokojnega moža M. F. podpisala (sklenila) tudi tožnica. Sama je to zanikala in v tožbi, s katero je zahtevala vrnitev zneskov, ki so ji bili zarubljeni od plače, trdila, da ne za pogodbo o leasingu ne za sklep o izvršbi sploh ni vedela vse do tedaj, ko ji je delodajalec pričel odtegovati del plače. S tožbo je zahtevala ugotovitev ničnosti pogodbe z utemeljitvijo, da je njen podpis na njej ponarejen, poleg tega pa je zahtevala vrnitev sredstev, ki so ji bila odtegnjena od plače na podlagi sklepa o izvršbi.

2. Sodišče prve stopnje je ničnostnemu zahtevku ugodilo, ker je ugotovilo, da tožničin podpis na pogodbi res ni pristen, delno pa je ugodilo tudi dajatvenemu zahtevku (zavrnilo ga je v delu, v katerem je bila terjatev zastarana).

3. Sodišče druge stopnje je pritožbi prve toženke ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje v celoti spremenilo tako, da je oba zahtevka (ugotovitvenega in dajatvenega) zavrnilo. Dajatveni zahtevek je zavrnilo zato, ker je bila izterjava opravljena na podlagi sklepa o izvršbi, tožnica pa bi po njegovi presoji lahko v izvršbi izterjano zahtevala nazaj le v primeru, če bi bili izpolnjeni pogoji za nasprotno izvršbo iz 67. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju, pa tega ni niti trdila.

4. Tožnica je zoper sodbo sodišča druge stopnje vložila predlog za dopustitev revizije glede v izreku tega sklepa navedenega pravnega vprašanja. Navaja, da je pogodba očitno ponaredek, zato je v nasprotju z moralo in je nična. Tožnica je zanjo izvedela šele v letu 2000 ob pričetku rubeža plače. Vložila je tožbo za ugotovitev nedopustnosti izvršbe, a jo je sodišče zavrglo. Nična pogodba ni mogla povzročiti pravnih posledic in je tožnica ni bila dolžna izpolniti. Kar je izpolnila, je bilo izpolnjeno brez pravne podlage. V zvezi z dajatvenim zahtevkom poudarja, da v izvršilnem postopku ni imela možnosti ugovora zoper kondemnatorni del sklepa o izvršbi, ker z izvršilnim postopkom ni bila seznanjena. Na to je vseskozi opozarjala. Sklicuje se na sodbo Vrhovnega sodišča III Ips 17/2009 ter na sklepa Višjega sodišča v Ljubljani III Cp 5956/2005 in I Cpg 1040/2005. 5. Po presoji Vrhovnega sodišča so izpolnjeni pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a. člena Zakona o pravdnem postopku, zato je tožničinemu predlogu ugodilo.