Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Tožnica ni izkazala, da neunovčljivega premoženja nima, oziroma da premoženja ne more unovčiti brez ogrožanja svoje dejavnosti.
Zgolj morebitno pomanjkanje likvidnih sredstev, ki bi jih povzročilo plačilo sodne takse, ni razlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taksne obveznosti, saj je ob presoji taksnega predloga treba upoštevati ne le finančno in likvidnostno stanje stranke, ampak tudi njeno premoženje.
Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.
1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog tožnice za oprostitev, oziroma podredno odlog in obročno plačilo sodne takse za tožbo v višini 21.705,00 EUR.
2. Zoper navedeni sklep je zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja in napačne uporabe materialnega prava vložila pritožbo tožnica in predlagala, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da predlogu za oprostitev plačila sodne takse ugodi oziroma podrejeno, da zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. V skladu z 11. členom Zakona o sodnih taksah (ZST-1) lahko sodišče stranko oprosti plačila taks, ji dovoli odlog plačila ali obročno plačevanje taks. Za primere, ko je taksni zavezanec pravna oseba, so pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo določeni v četrtem in petem odstavku navedenega člena. Po četrtem odstavku sodišče pravno osebo delno oprosti plačila taks, če ta nima sredstev za plačilo takse in jih tudi ne more zagotoviti oziroma ji dovoli odloženo ali obročno plačilo taks, če sredstev za plačilo takse ne more zagotoviti takoj v celotnem znesku brez ogrožanja svoje dejavnosti. Pri tem je dolžnost stranke, ki predlaga oprostitev plačila sodne takse, da v predlogu za oprostitev plačila sodne takse konkretno navede svoje slabo finančno, premoženjsko oziroma likvidnostno stanje (primerjaj 7. in 212. člen Zakona o pravdnem postopku - ZPP, v nadaljevanju ZPP).
5. Sodišče prve stopnje je izpodbijano odločitev o zavrnitvi predloga za oprostitev, odlog in obročno plačilo sodne takse utemeljilo na ugotovitvi, da ima tožnica premoženje, ki presega višino sodne takse, in sicer je v letu 2014 imela tožnica 253.189 EUR premoženja (večinoma kratkoročne poslovne terjatve) in 17.413 EUR dobička, pri čemer je njen bilančni dobiček leta 2014 znašal 42.504 EUR (skupaj s prenesenim dobičkom 25.091 EUR), kar je približno 18.000 EUR več kot predhodno leto(1).
6. Odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi taksnih predlogov je pravilna. Tožnica ni izkazala, da neunovčljivega premoženja nima, oziroma da premoženja ne more unovčiti brez ogrožanja svoje dejavnosti. Prvostopenjsko sodišče je glede na zgornje ugotovitve utemeljeno presodilo, da bi tožnica za (delno) oprostitev plačila sodne takse morala pojasniti, zakaj ni priskrbela sredstev za plačilo takse za tožbo (npr. z unovčenjem zapadlih terjatev do svojih dolžnikov). Ustaljeno stališče sodne prakse je namreč, da mora stranka, ki razpolaga s kakršnimkoli premoženjem izkazati, da le-tega ne more unovčiti zaradi pridobitve sredstev za plačilo sodne takse(2) ter navesti zakaj ne, česar tožnica ni storila. Tožnica v pritožbi sicer natančneje opisuje svoje premoženjsko stanje (neizterljivost kratkoročnih terjatev v kratkem 15 dnevnem roku za plačilo sodne takse in se sklicuje, da naj bi bile zamude pri plačilih splošno znano dejstvo), vendar se pritožbeno sodišče do teh navedb ni opredeljevalo, ker predstavljajo nedovoljene pritožbene novote. Tožnica namreč v pritožbi ni pojasnila, zakaj jih brez svoje krivde ni mogla navesti že v predlogu za oprostitev plačila sodnih taks (prvi odstavek 337. člen ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1).
7. Pritožba drugačne odločitve ne more doseči z navedbami, da stanje na računu ob vložitvi pritožbe in izpisek transakcij od 1. 1. 2015 do vložitve pritožbe kažejo, da nima na voljo sredstev za plačilo takse, češ da je v dveh mesecih prejela zgolj 7.070 EUR, saj tožnica s temi navedbami celo sama priznava, da ima denarna sredstva in prilive na transakcijskem računu. Tudi sicer pa zgolj morebitno pomanjkanje likvidnih sredstev, ki bi jih povzročilo plačilo sodne takse, ni razlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taksne obveznosti(3), saj je ob presoji taksnega predloga treba upoštevati ne le finančno in likvidnostno stanje stranke, ampak tudi njeno premoženje (peti odstavek 11. člena ZST-1).
8. Glede na navedeno pritožba tožnice ni utemeljena. Ker pritožbeno sodišče tudi ni zasledilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP), je pritožbo tožnice zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).
Op. št. (1): kljub zmanjšanju premoženja glede na predhodno leto Op. št. (2): prim VSL I Cpg 1552/2013. Op. št. (3): glej npr. sklep II Cpg 557/2015