Jedro

V primeru, ko sodišče v obrazložitvi sodbe samo našteje izvedene dokaze, ne da bi obrazložilo, kako je posamezen dokaz presojalo, se šteje, da sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih. Taka bistvena pomanjkljivost obrazložitve sodbe stranki onemogoča presojo njene pravilnosti, s čimer je kršena njena pravica do učinkovitega pravnega sredstva po 25. členu Ustave RS. Obrazložena sodba je hkrati tudi bistveni del poštenega postopka, ki je varovan s pravico do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave RS.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek pred drugega sodnika.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. V izpodbijani sodbi je sodišče ugotovilo, da je kupoprodajna pogodba z dne 28. 12. 2005, sklenjena med A. A. in B. B. za stanovanje na Cesti 20, neveljavna in nima pravnega učinka (I.), da je darilna pogodba z dne 21. 1. 2016, sklenjena med B. B. in C. C. za isto stanovanje, neveljavna in nima pravnega učinka (II.) in da je kupoprodajna pogodba z dne 1. 10. 2018, sklenjena med C. C. in D. D. za isto stanovanje, neveljavna in nima pravnega učinka (III.), posledično je na stanovanju v zemljiški knjigi izbrisalo vpis lastninske pravice na D. D. in odredilo vpis lastninske pravice na A. A. – tožečo stranko (IV.). Stroške postopka, ki so nastali tožeči stranki, je nerazdelno naložilo v plačilo toženim strankam (V.).

2. Odločitev sodišča po odvetniku izpodbija tožena stranka iz vseh razlogov po 338. členu ZPP. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi ter sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek v celoti zavrne s stroškovno posledico oziroma podrejeno, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje, pri čemer naj zadevo dodeli drugemu sodniku. V uvodu obrazložitve izpostavlja, da je zgrožena nad izpodbijano sodbo tako z vidika njene oblike še bolj pa zaradi njene vsebine. Sodba ima 14 strani, od tega je prvih enajst prepis navedb pravdnih strank, obrazložitev sodbe pa zajema manj kot dve strani na 12 in 13 strani. V obrazložitvi je sodišče zgolj navedlo, katere dokaze je izvedlo, nato pa ne da bi se opredelilo do izpovedbe strank in prič in drugih izvedenih dokazov, zaključilo, da je tožbeni zahtevek na podlagi izvedenih dokazov utemeljen. Zato odločitve o tem, zakaj se tožbenemu zahtevku ugodi, ni mogoče preizkusiti. Podana je absolutna bistvena kršitev določb postopka.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Pritožba utemeljeno izpostavlja, da so v obrazložitvi sodišča prve stopnje izostali razlogi o tem, kako je sodišče pretehtalo vsak dokaz posebej in v povezavi z drugimi dokazi. Sodišče je zgolj naštelo izvedene dokaze, ne da bi navedlo, kaj posamezen izvedeni dokaz dokazuje.

5. Določilo 8. člena Zakona o pravdnem postopku sodnika zavezuje, da v obrazložitvi sodbe določno in popolnoma navede, katera dejstva šteje za dokazana ali nedokazana in iz katerih razlogov. Pred tem mora vestno pretehtati vsak dokaz posebej in v zvezi z drugimi dokazi in nato presoditi, ali je neko dejstvo dokazano ali ne. Sklepanje, ali je neko dejstvo dokazano, mora temeljiti na kritični, logični in življenjski izkustveni presoji dokazov, ki jo mora sodišče v sodbi tudi argumentirano obrazložiti. Posebej skrbno mora oceniti oceno verodostojnosti protislovnih dokazov. V primeru, ko sodišče v obrazložitvi sodbe samo našteje izvedene dokaze, ne da bi obrazložilo, kako je posamezen dokaz presojalo, se šteje, da sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih. Taka bistvena pomanjkljivost obrazložitve sodbe stranki onemogoča presojo njene pravilnosti, s čimer je kršena njena pravica do učinkovitega pravnega sredstva po 25. členu Ustave RS. Obrazložena sodba je hkrati tudi bistveni del poštenega postopka, ki je varovan s pravico do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave RS.

6. Pritožbeno sodišče v celoti sprejema pritožbeni očitek tožene stranke, da sodba prve stopnje nima razlogov o odločilnih dejstvih. Iz obrazložitve sodbe ni mogoče razbrati, na podlagi katerih argumentov je sodišče sprejelo svoje zaključke o tem, da je veriga pravnih poslov, ki so jih sklepale tožene stranke, nična in tožbenemu zahtevku v celoti ugodilo.

7. Sodišče druge stopnje ocenjuje, da glede na naravo in okoliščine primera zaradi zagotavljanja pravice do izjave in pravice do pritožbe strank po 25. členu Ustave RS ne more na pritožbeni obravnavi samo dopolniti postopka z izvedbo in oceno dokazov, ne da bi samo, v celoti in prvič odločalo, o vprašanjih, ki niti v dejanskem, niti pravnem smislu niso bila predmet presoje na prvi stopnji, saj ima pritožbena obravnava predvsem kontrolno funkcijo.

8. Sodišče ni upoštevalo, da je bil nad tožnico dne 19. 8. 2019 uveden stečajni postopek, zaradi česar je tožnica izgubila poslovno in posledično procesno sposobnost glede premoženja, ki bi lahko sodilo v stečajno maso in je zato stečajni upravitelj zakoniti zastopnik glede tega premoženja. Odvetniku E. je tako prenehalo pooblastilo, ki mu ga je za zastopanje dala tožeča stranka pred začetkom postopka osebnega stečaja in bi zato za nadaljnje zastopanje potreboval novo pooblastilo stečajnega upravitelja, ki ga ni predložil. Sodišče pa bi moralo na obravnavo vabiti stečajnega upravitelja in mu vročiti sodbo. Zaradi kardinalnosti kršitev Zakona o pravdnem postopku pritožbeno sodišče odreja, da se nova glavna obravnava opravi pred drugim sodnikom sodišča prve stopnje (356. člen ZPP).

9. Na podlagi tretjega odstavka 165. člena ZPP se odločitev o stroških pridrži za končno odločbo.