Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
26. 2. 2002
Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. Z. na seji senata dne 26. februarja 2002
sklenilo:
Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Višjega sodišča v Celju št. Cp 1811/2000 z dne 7. 11. 2001 v zvezi s sodbo Okrajnega sodišča v Celju št. P 380/95 z dne 13. 5. 1999 in sklepom Okrajnega sodišča v Celju št. P 380/95 z dne 4. 11. 1999 se ne sprejme, v delu, ki se nanaša na kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, pa zavrže.
1.Pritožnik v ustavni pritožbi navaja, da je bila dne 15. 4. 1985 zoper njega vložena tožba zaradi plačila takratnih 57 800 DIN, dne 11. 11. 1985 pa še tožba na prepis zemljišča. Sam je vložil nasprotno tožbo na plačilo 200 570 DIN. Vse zadeve so bile združene v en postopek pod št. P 380/95. Prvostopenjska sodba, s katero je bil zahtevek nasprotnih strank zavrnjen, pritožnikovemu zahtevku iz nasprotne tožbe pa je bilo delno ugodeno, je bila izdana dne 13. 5. 1999. Kljub temu, da je pritožnik s svojim zahtevkom delno uspel, mu je bilo naloženo plačilo dela stroškov postopka. Zoper to sodbo je pritožnik dne 21. 7. 1999 vložil pritožbo, ki jo je Višje sodišče s sodbo št. Cp 1811/2000 z dne 7. 11. 2001 zavrnilo.
2.V ustavni pritožbi pritožnik zatrjuje, da v zgoraj navedenih postopkih ni užival enakega varstva pravic kot nasprotna stranka, saj je šlo pri tožeči stranki za zahtevek stvarnopravne narave medtem, ko je bil njegov zahtevek obligacijskopravni in se je zaradi dolgotrajnosti njegova realna vrednost zmanjšala.
Prišlo je do neprimerljivosti vrednosti tožbenih zahtevkov in na ta način do nezakonitega obračuna pravdnih stroškov. Zaradi nerazumljivo dolgega časa od vložitve nasprotne tožbe do izdaje sodbe naj bi bilo oteženo tudi dokazovanje. Pritožnik zatrjuje, da sta mu bili zaradi predolgotrajnega odločanja sodišč kršeni pravica do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave in pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja iz prvega odstavka 23. člena Ustave.
3.Glede očitkov ustavne pritožbe, ki se nanašajo na odločitev o stroških postopka, Ustavno sodišče pritožniku pojasnjuje, da ni instanca sodiščem, ki odločajo v pravdnem postopku, in ne presoja samih po sebi nepravilnosti pri uporabi materialnega in procesnega prava. V skladu s 50. členom Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče izpodbijano sodbo preizkusi le glede vprašanja, ali so bile z njo kršene človekove pravice in temeljne svoboščine. Z izpodbijano odločitvijo o stroških bi bila pritožniku lahko kršena pravica do enakega varstva pravic, če bi bila odločitev tako očitno napačna ali brez razumne pravne utemeljitve, da bi jo bilo mogoče označiti za arbitrarno. Vendar izpodbijanima sodnima odločbama takšnih pomanjkljivosti ni mogoče očitati. Sodišči sta o stroških odločili na podlagi kriterijev, ki jih vsebujeta Zakon o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 - ZPP) in Odvetniška tarifa (Uradni list RS, št. 7/95, 49/2000 in 57/2000) ter svojo odločitev obširno obrazložili. Pravilnosti odločitve sodišč pa Ustavno sodišče ni pristojno presojati. Ustavno sodišče zato ustavne pritožbe v tem delu ni sprejelo.
4.Za obravnavo ustavne pritožbe v delu, kjer pritožnik zatrjuje kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, pa ni izpolnjena procesna predpostavka izčrpanosti pravnih sredstev iz prvega odstavka 51. člena ZUstS. V sporu je bilo že pravnomočno odločeno in je torej dejanje, s katerim naj bi bila pritožniku kršena pravica iz drugega odstavka 23. člena Ustave, že prenehalo. Morebitne zahtevke iz naslova domnevne kršitve te pravice lahko v takem primeru pritožnik uveljavlja v postopku pred pristojnim sodiščem (26. člen Ustave). Pritožnik pa ni izkazal, da bi to možnost pravnega varstva izčrpal. Zato je Ustavno sodišče v tem delu ustavno pritožbo zavrglo (tako npr. odločba Ustavnega sodišča št. Up-73/97 z dne 7. 12. 2000, Uradni list RS, št. 16/01 in OdlUS IX/2, 309).
5.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi druge alinee prvega odstavka in prve alinee drugega odstavka 55. člena ZUstS ter prve alinee 52. člena Poslovnika Ustavnega sodišča Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 49/98) v sestavi: predsednik senata dr. Lojze Ude ter člana Franc Testen in dr. Dragica Wedam-Lukić.
Predsednik senata dr. Lojze Ude