Jedro

Odločilno težo pri določitvi najemnika je treba v konkretnem primeru dati okoliščini, da ima trenutno predlagateljica rešen stanovanjski problem, nasprotni udeleženec pa v spornem stanovanju živi in drugega primernega stanovanja za bivanje nima na voljo. Dohodki obeh udeležencev in možnost pridobitve subvencije najemnine se izkažejo za neodločilne okoliščine. Enako velja za zatrjevano navezanost predlagateljice na lokacijo neprofitnega stanovanja.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II.Predlagateljica sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog predlagateljice, da se jo določi za najemnico trisobnega stanovanja št. ... na naslovu ..., X, ter za najemnika tega stanovanja določilo nasprotnega udeleženca, ki namesto predlagateljice vstopi v najemno pogodbo, sklenjeno z Javnim stanovanjskim skladom občine X, št. ..., z dne 5. 3. 2012. O stroških bo sodišče odločilo s posebnim sklepom.

2.Zoper ta sklep se je pritožila predlagateljica iz pritožbenih razlogov zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da v celoti ugodi predlogu predlagateljice, podrejeno pa sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje pred drugim sodnikom. Navaja, da je sodišče prve stopnje storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 8. točki 2. odst. 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP)1, ker ni opravilo poizvedb glede pridobitve službenih stanovanj na MNZ, saj bi s tem lahko ugotovilo, da bi nasprotni udeleženec kot policist z večletno delovno dobo lahko v zelo kratkem času dobil policijsko stanovanje na MNZ in ne le samsko sobico nad policijsko postajo, kar je izpovedal nasprotni udeleženec na glavni obravnavi in čemur je sodišče tudi nepravilno in nedokazano sledilo. Sodišče je le pavšalno obrazložilo razloge za zavrnitev predloga predlagateljice. Moralo bi upoštevati stanovanjske potrebe obeh bivših zakoncev, njunih otrok in drugih oseb, ki skupaj z njimi stanujejo, ter druge okoliščine primera. Zaradi pomanjkanja prostora predlagateljica doma ni zaželena, zato sta skupaj s hčerko le občasno na obisku pri predlagateljičinem partnerju, ki ima v svojem varstvu in skrbništvu tudi dva otroka. Sodišče ni preizkusilo navedb nasprotnega udeleženca, da MNZ ni zaprosil za pridobitev službenega stanovanja, ker bi se moral najprej odpovedati neprofitnemu stanovanju, v katerem še vedno živi. Predlagateljica je zelo navezana na mikro lokacijo X, tam je odraščala in ima veliko prijateljev, tam sta odraščala tudi oba otroka. Nasprotni udeleženec je priseljen iz A. in ima neprofitno stanovanje le za spalno stanovanje. Sodišče je neutemeljeno na 1. stopnji na podlagi dohodkov ugotavljalo, kateri od udeležencev je zmožen plačevati stroške stanovanja. Spregledalo je 104. člen Stanovanjskega zakona (SZ-1)2, ki določa, da lahko v roku 30 dni najemnik neprofitnega stanovanja sproži postopek za uveljavljanje subvencionirane najemnine. Tudi predlagateljica je zmožna plačevati najemnino in stroške za stanovanje, tudi za nasprotnega udeleženca pa to stanovanje predstavlja velik strošek. Cilj nasprotnega udeleženca je pridobiti manjše neprofitno stanovanje na katerikoli lokaciji, saj ni navezan na X. Zato niso utemeljene ugotovitve sodišča, da bo z dodelitvijo stanovanja nasprotnemu udeležencu mld. B. B. nudeno stabilno življenjsko okolje. Ne gre prezreti, da ima tudi nasprotni udeleženec novo partnerico, pri kateri preživi veliko časa, in se ima namen tudi k njej preseliti.

3.Nasprotni udeleženec je na pritožbo odgovoril in predlagal zavrnitev pritožbe.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.SZ-1 v 2. odstavku 110. člena določa, da če se prejšnja zakonca (enako po 5. odstavku velja za zunajzakonska partnerja) ne moreta sporazumeti o tem, kdo od njiju ostane ali postane najemnik stanovanja, drugi zakonec pa se iz stanovanja izseli, odloči o sporu na zahtevo enega od njiju sodišče v nepravdnem postopku. Sodišče pri tem upošteva stanovanjske potrebe prejšnjih zakoncev, njunih otrok in drugih oseb, ki skupaj z njima stanujejo, ter druge okoliščine primera.

6.Sodišče prve stopnje je pri odločitvi o tem, da kot najemnika spornega stanovanja določi nasprotnega udeleženca, kot odločilne upoštevalo sledeče okoliščine:

-da obstaja na strani nasprotnega udeleženca trenutno večja potreba po stanovanju, zlasti v luči, da imata s predlagateljico skupno skrbništvo nad otrokoma in da je mld. B. B. še vedno vsak drugi teden pri njemu;

-da ima predlagateljica stanovanjski problem trenutno rešen, saj živi skupaj s hčerjo in vsak drug teden tudi s sinom pri partnerju, po lastnih navedbah pa se lahko preseli tudi k staršem;

-za mld. B. B. bi morebitna menjava okolja (in šole) v primeru selitve in iskanja nadomestnega stanovanja nedvomno pomenila dodaten stres in obremenitev;

-nasprotni udeleženec bi v okviru službe lahko prebival v samski sobi, ki pa ni primerno okolje za mld. B. B., ki izmenjaje tedensko živi pri vsakem od staršev;

-predlagateljici v primeru, da bi bilo stanovanje dodeljeno njej, po plačilu najemnine in obratovalnih stroškov ne bi ostalo nič in preživljanja sebe in otrok ne bi zmogla (višina najemnine in obratovalnih stroškov za predmetno stanovanje je namreč enaka plači predlagateljice), nasprotni udeleženec pa zadnja tri leta najemnino in obratovalne stroške ob drugih življenjskih stroških zmore plačevati;

-udeleženec trenutno nima možnosti, da bi pridobil kakšno drugo stanovanje, ki bi bilo primerno za bivanje njunih otrok.

7.Predlagateljica v pritožbi sodišču prve stopnje neutemeljeno očita, da ni opravilo poizvedb glede pridobitve službenih stanovanj na MNZ. Sodišče prve stopnje je to poizvedbo opravilo in odgovor MNZ dne 25. 8. 2022 tudi vročilo odvetnici predlagateljice, ki se je o njem imela možnost izjaviti. Da je takšen odgovor MNZ prejelo, je sodišče prve stopnje udeležencema pojasnilo tudi na naroku dne 9. 2. 2023. Iz odgovora MNZ tudi sicer izhaja, da se službena stanovanja oddajo na podlagi Pravilnika o oddaji službenih stanovanj, samskih sob in ležišč v samskih sobah MNZ za potrebe Policije in po tam predpisanem postopku in prednostnem vrstnem redu na podlagi točkovanja in meril, ki so tam določena. Glede na to seveda ni mogoče narediti zaključka, da bi nasprotni udeleženec gotovo pridobil službeno stanovanje na MNZ, saj je pridobitev stanovanja v celoti odvisna od negotovih okoliščin (razpoložljivosti stanovanj, vrstnega reda upravičencev). Nasprotni udeleženec pa je v zvezi s tem na naroku 9. 2. 2023 navedel, da so službena stanovanja na voljo le v C. in D., ne pa v X, kar predlagateljica niti ni prerekala. Zatrjevana bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 8. točki 2. odst. 339. člena ZPP ni podana. Glede očitka o bistveni kršitvi določb pravdnega postopka po 15. točki 2. odst. 339. člena ZPP pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da te kršitve pritožnica poleg prepisa zakonske določbe ni obrazložila, zato na ta očitek ni mogoče odgovoriti.

8.Ne drži tudi trditev pritožbe, da je sodišče prve stopnje le pavšalno obrazložilo razloge za zavrnitev predloga predlagateljice. Pritožbeno sodišče je predhodno že povzelo, na katere razloge (ugotovitve) je sodišče prve stopnje oprlo svojo odločitev. Ti so tudi zadostno obrazloženi. Pritožnica je na naroku dne 9. 2. 2023 res povedala, da trenutno živi doma, občasno pa tudi pri partnerju, vendar je na zadnjem naroku dne 18. 5. 2023 povedala drugače, to je, da trenutno živi pri partnerju, s katerim sta v zvezi približno eno leto in pol, v hišo svojih staršev pa se ne vrača več. Če se s partnerjem razide, bo domov še vedno lahko prišla, vendar pa ne bo najbolj zaželena, ker tam živita tako starša kot brat in sestra (list. št. 55 spisa).

9.Pritožbeno sodišče ocenjuje, da je treba odločilno težo pri določitvi najemnika v konkretnem primeru dati okoliščini, da ima predlagateljica trenutno rešen stanovanjski problem, enako velja v primeru morebitnega razhoda s partnerjem, nasprotni udeleženec pa trenutno v spornem stanovanju živi in drugega primernega stanovanja za bivanje nima na voljo. Ne drži trditev pritožbe, da ni preizkušena trditev nasprotnega udeleženca, da MNZ ni zaprosil za pridobitev službenega stanovanja, ker bi se moral najprej odpovedati neprofitnemu stanovanju, v katerem še vedno živi. Iz odgovora MNZ z dne 29. 7. 2022 namreč izhaja, da mora prosilec ob prijavi na razpis za pridobitev službenega stanovanja izjaviti, da nima primerno rešenega stanovanjskega vprašanja. Prav tako ni odločilnega pomena, ali bi predlagateljica lahko pridobila subvencijo neprofitne najemnine. Dohodki obeh udeležencev in možnost pridobitve subvencije najemnine se v konkretnem primeru, ko ima predlagateljica rešeno stanovanjsko vprašanje, nasprotni udeleženec pa ne, izkažejo za neodločilne okoliščine. Enako velja za zatrjevano navezanost predlagateljice na lokacijo X. Zgolj navržena je tudi trditev pritožbe, da ima nasprotni udeleženec cilj pridobiti manjše neprofitno stanovanje na katerikoli lokaciji, ker ni navezan na X. V odgovoru na pritožbo nasprotni udeleženec navaja, da če bo zaprosil za manjše stanovanje, bo zaprosil v okolju, ki je blizu šole in sedanjega okolja mld. B. B. Predlagateljičina pritožbena navedba o cilju nasprotnega udeleženca pridobiti stanovanje na katerikoli lokaciji, tako ni z ničemer dokazno podprta. Tudi na naroku 9. 2. 2023 nasprotni udeleženec ni navedel, da bi sprejel drugo manjše neprofitno stanovanje neodvisno od njegove lokacije. Enako velja za pritožbeno trditev o tem, da ima nasprotni udeleženec novo partnerko, pri kateri preživi veliko časa in se ima namen tudi k njej preseliti. Nasprotni udeleženec je na naroku dne 23. 6. 2023 namreč povedal nasprotno, to je, da je njegova zveza s kolegico s postaje razpadla. Nasprotne trditve in dokaza predlagateljica v postopku na prvi stopnji ni podala, enako nedokazana je takšna trditev v pritožbi.

10.Nenazadnje predlagateljica v pritožbi niti ne navede, da če bi ji sodišče sporno stanovanje dodelilo, bi se vanj tudi preselila bodisi sama z otrokoma bodisi še skupaj s partnerjem. Navaja zgolj, da bi predmetno stanovanje obdržala, kar je razumeti, da bi ga imela kot rezervno stanovanje. To pa kaže na to, da trenutno pri njej ne obstaja dejanska potreba po stanovanju.

11.Glede na navedeno in ker ni našlo kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo predlagateljice zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku - ZNP-1)3.

12.Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi 1. odst. 154. člena in 1. odst. 165. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1.

-------------------------------

1Ur. l. RS, št. 26/1999 s spremembami in dopolnitvami.

2Ur. l. RS, št. 69/03 s spremembami in dopolnitvami.

3Ur. l. RS, št. 16/2019.

Zveza:

Stanovanjski zakon (2003) - SZ-1 - člen 104, 110, 110/2 Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-15

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.