Jedro

V skladu z določbo 158. čl. ZPP mora tožeča stranka, ki tožbo umakne, nasprotni stranki povrniti njene pravdne stroške. Razlog, zaradi katerega se tožnik odloči za umik tožbe, ni pomemben, razen če tožbo umakne takoj, ko toženec izpolnil zahtevek. Morebitno nepooblaščeno ravnanje tožnikovih odvetnikov ne more bremeniti toženca, pač pa so tožniku za stroške, če so mu jih ti neupravičeno povzročili, proti slednjim na voljo druga ustrezna pravna sredstva.

Izrek

Pritožbi se zavrneta in se sklepa sodišča prve stopnje potrdita.

Tožena stranka sama krije stroške odgovora na pritožbo zoper sklep z dne 28. 12. 2009.

Obrazložitev

(1) S sklepom z dne 28. 12. 2009 je sodišče prve stopnje po pravnomočno ustavljenem postopku v predmetni pravdni zadevi odločilo, da je tožnik tožencu dolžan plačati 993,72 EUR pravdnih stroškov v roku 15 dni od prejema pisnega odpravka sklepa.

(2) Zoper sklep se brez navedbe pritožbenih razlogov pravočasno pritožuje tožnik in predlaga, da ga sodišče razveljavi. Navaja, da je odvetniška družba S. C., d. o. o., v njegovem imenu brez njegove vednosti in potrebnega osebnega pooblastila vložila tožbo, za to pa je niti tožnikov zakoniti zastopnik V. K. ni nikoli pooblastil. Vsebine vložene tožbe tožnik ne pozna, poleg tega pa ob njeni vložitvi niti niso bili priloženi vsi potrebni dokumenti.

(3) Toženec je na pritožbo odgovoril, višjemu sodišču pa predlagal, da jo zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje. Priglasil je stroške odgovora na pritožbo.

(4) Prvo sodišče je tožnika na podlagi 34. čl. Zakona o sodnih taksah (Ur. l. RS, št. 37/2008; ZST-1) s plačilnim nalogom pozvalo, naj v 15 dneh plača neplačano sodno takso za pritožbo v znesku 337,00 EUR.

(5) Tožnik je nato 10. 2. 2010 vložil prošnjo za oprostitev plačila sodne takse, ki pa jo je prvo sodišče s sklepom z dne 18. 2. 2010 zavrglo kot prepozno.

(6) Tožnik se tudi proti temu sklepu pritožuje in meni, da je neutemeljen in napačen. Dokler namreč določen rok za plačilo sodne takse ne poteče, lahko stranka v skladu z ZST-1 vloži predlog za odlog, obročno odplačilo ali oprostitev plačila sodne takse. Sodišče bi tako vloženi predlog moralo obravnavati. Navaja še, da se je plačilni nalog sodišča z dne 2. 2. 2010 nanašal na plačilo sodne takse za tožbo, tožeča stranka pa za vloženo pritožbo z dne 14. 1. 2010 sploh še ni prejela plačilnega naloga za plačilo sodne takse, zato še ni v zamudi.

(7) Pritožbi nista utemeljeni.

O pritožbi zoper sklep z dne 28. 12. 2009

(8) Sodišče prve stopnje je s sklepom 18. 12. 2009 na podlagi tožnikovega umika tožbe ob soglasju toženca izdalo sklep o ustavitvi postopka, zoper katerega se nobena od pravdnih strank ni pritožila. Ker prvo sodišče v navedenem sklepu ni odločilo o stroških postopka, je glede njih v zvezi s 7. in 8. odst. 163. čl. Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99, s kasnejšimi spremembami; ZPP) 28. 12. 2009 izdalo poseben sklep, in sicer na podlagi stroškovnika toženca, ki ga je priložil svojemu soglasju za umik tožbe. Ta sklep je pravilen in zakonit. V skladu z določbo 158. čl. ZPP mora namreč tožeča stranka, ki tožbo umakne, nasprotni stranki povrniti njene pravdne stroške. Razlog, zaradi katerega se tožnik odloči za umik tožbe, ni pomemben, razen če tožbo umakne takoj, ko toženec izpolnil zahtevek (1. odst. 158. čl. ZPP). Morebitno nepooblaščeno ravnanje tožnikovih odvetnikov ne more bremeniti toženca, pač pa so tožniku za stroške, če so mu jih ti neupravičeno povzročili, proti slednjim na voljo druga ustrezna pravna sredstva.

O pritožbi zoper sklep z dne 18. 02. 2010

(9) Kot je tožniku pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, je v skladu s 1. odst. 5. čl. ZST-1 takso treba plačati takrat, ko taksna obveznost nastane. V tej zadevi je obveznost plačila takse za pritožbo nastala ob vložitvi pritožbe (14. 1. 2010), tožnik pa je predlog za oprostitev plačila sodne takse vložil šele potem, ko ga je sodišče prve stopnje z nalogom že pozvalo na plačilo. V skladu s 1. odst. 13. čl. ZST-1 sklep o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu takse učinkuje od dne, ko je pri sodišču vložen predlog za oprostitev, odlog ali obročno odplačilo, velja pa za takse za vse vloge in dejanja, za katere je nastala taksna obveznost tega dne ali pozneje. Zato ni pomembno, da rok za plačilo sodne takse še ni potekel. Sodišče bi sicer tožnikovo prošnjo sicer lahko obravnavalo, vendar morebitna ugodna odločitev zanj na obveznost plačila takse za prej vloženo pritožbo ne bi vplivala.

(10) Neutemeljen je tudi pritožbeni očitek, da tožnik s plačilom sodne takse še ni v zamudi, češ da se je plačilni nalog z dne 2. 2. 2010 nanašal na plačilo sodne takse za tožbo, tožnik pa za plačilo sodne takse za pritožbo z dne 14. 1. 2010 sploh še ni prejel plačilnega naloga. Iz plačilnega naloga z dne 2. 2. 2010 jasno izhaja poziv na plačilo sodne takse za pritožbo (v znesku 337,00 EUR). Navedeni plačilni nalog je tožnik prejel 10. 2. 2010 in še isti dan podal prošnjo za oprostitev plačila sodne takse, glede katere je sodišče prve stopnje izdalo izpodbijani sklep z dne 18. 2. 2010. Ni pa razumljiv očitek, da se sporna taksna obveznost nanaša na vložitev tožbe, saj je tožnik sodno takso za tožbo v višini 855,00 EUR po pozivu sodišča prve stopnje plačal že 1. 9. 2009. (11) Ker pritožbeno sodišče v skladu z 2. odst. 350 čl. v zvezi s 1. odst. 366. čl. ZPP ni zasledilo kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je bilo treba pritožbi zavrniti, oba sklepa sodišča prve stopnje pa v skladu z 2. odst. 365. čl. ZPP potrditi. Na podlagi 366.a čl. ZPP je pritožbeno sodišče o tem odločilo po sodnici posameznici.

(13) Odločitev o pritožbenih stroških temelji na 1. odst. 155. čl. ZPP. Strošek odgovora na pritožbo tožene stranke ni bil potreben, zato ga toženka krije sama.