Jedro

Vročanje na naslovu, ki ga je brez pridržkov kot naslov pooblaščenca v pooblastilu, izročenem na naroku le en teden pred poskusom vročitve, navedla sama tožena stranka, zagotavlja razumno pričakovanje, da stranka za pisanje zve.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo pritožbo toženke s 15. 3. 2019 (list. št. 346 v spisu), ker je bila vložena po izteku pritožbenega roka.

2. Zoper tak sklep se zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka pravočasno pritožuje tožena stranka. Meni, da je sklep izdal višji sodnik, ki bi moral biti po 5. in 6. točki prvega odstavka 70. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) izločen.

V nadaljevanju pritožbe toženka izraža svoje nestrinjanje s sodbo s 24. 1. 2019 in drugo sodbo v podobni zadevi P 000/2015. Tudi v drugi pravdni zadevi pred istim sodiščem P 000/2018 je prišlo do identičnega vodenja glavne obravnave kot v tej.

Kar se pravočasnosti zavržene pritožbe tiče pa pritožnica navaja, da je sklep od svojega pooblaščenca, sina M. Z., prejela šele 12. 3. 2019, kar dokazuje s kopijo povratne vozovnice z vlakom št. MT ... z 12. 3. 2019. Sodba je bila vročena na naslov pooblaščenca V., on pa je bil dalj časa odsoten, začasno prebiva na naslovu tožene stranke, ker jo neguje in zanjo skrbi.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pravilnosti vročitve sodbe in sklepa s 24. 1. 2019 pritožnica ne uspe izpodbiti. Vročanje sodbe na naslov pooblaščenca, ki je naveden v pooblastilu, predloženem na naroku, je bilo pravilno. Kadar ima stranka pooblaščenca, se pisanja namreč vročajo njemu (1. odstavek 137. člena ZPP).

5. Ker pooblaščenec pisanja v roku, navedenem v obvestilu o prispelem pisanju, ni dvignil, je bilo 15. 2. 2019 puščeno v njegovem hišnem predalčniku. Iz ugotovitev sodišča prve stopnje in podatkov v spisu torej izhaja, da je bila sodba in sklep toženi stranki na naslovu pooblaščenca vročena s tako imenovano fikcijo vročitve. Namen določb o nadomestnem vročanju in vročanju s tako imenovano fikcijo vročitve je v zagotavljanju učinkovitega sodnega varstva ob hkratni zagotovitvi razumnega pričakovanja, da se bo naslovnik s pisanjem vendarle seznanil oziroma imel razumno možnost, da za pisanje zve. Dopustitev fikcije vročitve temelji na izhodišču, da naslovnik pisanja ni dvignil po svoji krivdi, ko mu torej lahko očitamo nedobroverno ali nevestno ravnanje. Če za pisanje ni vedel (ker vročitev obvestila ni bila opravljena pravilno ali pa iz kakšnega drugega razlog1), mu tega ni mogoče očitati.

6. Možnost, seznaniti se s pisanjem, je bila toženi stranki oziroma njenemu pooblaščencu s tem, ko je bilo pisanje (prej pa obvestilo o njem) puščeno v predalčniku, nedvomno dana. Poskus vročitve 30. 1. 2019 glede na zaključek naroka 24. 1. 2019 nikakor ni mogel biti nepričakovan. Vročanje na naslovu, ki ga je brez pridržkov kot naslov pooblaščenca v pooblastilu, izročenem na naroku 24. 1. 2019 (torej le en teden pred poskusom vročitve), navedla sama tožena stranka, zagotavlja razumno pričakovanje, da stranka za pisanje zve.

7. Tožena stranka v pritožbi navaja, da je pooblaščenec pisanje prejel šele 12. 3. 2019, ker je bil dalj časa odsoten. Trditev o trajanju oziroma obdobju odsotnosti pritožnica ne konkretizira in v zvezi z njimi tudi ne predlaga nobenega dokaza. Povratna vozovnica za vožnjo z vlakom 12. 3. 2019 pooblaščenčeve odsotnosti v času vročanja sodbe prav z ničemer ne dokazuje. Ob tem, ko tožena stranka (zgolj na splošno zatrjevane) pooblaščenčeve odsotnosti sploh ne dokazuje2 gre pri (morebitni) opustitvi pravočasne seznanitve s sodno odločbo nedvomno za nevestno ravnanje.

8. Zaključek sodišča prve stopnje, da je pritožba zoper sodbo in sklep s 24. 1. 2019, ki jo je toženka vložila šele 18. 3. 2019, prepozna, je torej pravilen; tak zaključek pa terja prav izpodbijano odločitev - zavrženje pritožbe (1. odstavek 342. člena ZPP).

9. Ker je bilo s tem pravnomočno odločeno o toženkinem predlogu za izločitev sodnika in tudi o tožbenem zahtevku, presoja pravilnosti teh odločitev ni več možna. Na pritožbene trditve o pravilnosti sodbe in očitke procesnih kršitev ob odločanju o predlogu za izločitev, višje sodišče zato ne odgovarja.

10. V pritožbi uveljavljani razlogi torej niso utemeljeni. Ker tudi niso podani razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo v skladu z 2. točko 365. člena ZPP zavrnilo in sklep potrdilo. Odločitev o zavrnitvi pritožbe vsebuje tudi odločitev, da pritožnica sama krije stroške pritožbenega postopka.

1 Prim. sklep VSRS II Ips 95/2016; Vrhovno sodišče je kot tak razlog štelo daljšo odsotnost naslovnika iz stanovanja. 2 V primerih izpodbijanja fiktivnih vročitev stranke predlagajo na primer svoje zaslišanje, zaslišanje prič - sorodnikov, sosedov, poštarja (prim. sklepi VSRS II Ips 95/2016, VSL I Cp 185/2018, I Cp 1058/2018 in VDSS Pdp 811/2017).