Jedro

Če prevoznik ne vrne vseh vrst dovolilnic iz preteklega delilnega obdobja, mu lahko delilec v celoti ali delno zaustavi ali zmanjša naslednjo dodelitev dovolilnic.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu - ZUS zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 27. 3. 2003, s katero je ta zavrnila njegovo pritožbo zoper odločbo Obrtne zbornice Slovenije z dne 27. 1. 2002, o dodelitvi dovolilnic za drugo delilno obdobje leta 2002. Prvostopenjski organ je dodelil dovolilnice za drugo delilno obdobje leta 2002 za prevoz blaga v mednarodnem cestnem prometu, po državah in v številu kot izhaja iz izreka navedene odločbe.

2. Sodišče prve stopnje se strinja z odločitvijo in razlogi tožene stranke v izpodbijani odločbi in se sklicuje na določbe 78. in 79. člena Zakona o prevozih v cestnem prometu - ZPCP-1 (Ur. l. RS, št. 59/2001) ter določbe 9. in 11. člena Pravilnika o dodelitvi dovolilnic za mednarodni prevoz stvari v cestnem prometu in CEMT dovolilnic (Ur. l. RS, št. 88/99 v nadaljevanju: Pravilnik).

3. Zoper izpodbijano sodbo je tožeča stranka vložila revizijo (prej pritožbo), v kateri smiselno ponovi tožbene navedbe. Med drugim navaja, da še ni utegnila porabiti z zamudo dodeljenih dovolilnic, kar je vplivalo na nadaljnje zmanjševanje dodeljene kvote. Meni, da je organ neupravičeno zamujal z izdajo odločbe in dovolilnic.

4. Tožena stranka na revizijo (prej pritožbo) ni odgovorila.

5. Revizija ni utemeljena.

6. S 1. 1. 2007 je začel veljati ZUS-1, ki je v prvem odstavku 107. člena določil, da Vrhovno sodišče v vseh že vloženih zadevah odloča po ZUS-1, v drugem odstavku 107. člena pa, da se zadeve, v katerih je bila vložena pritožba pred uveljavitvijo ZUS-1, obravnavajo kot pritožbe po ZUS-1, če izpolnjujejo pogoje za pritožbo po določbah ZUS-1, v primerih, ko je pravnomočnost sodbe po zakonu pogoj za izvršitev upravnega akta ter v primerih, ko je pritožba izrecno dovoljena na podlagi posebnega zakona. V drugih primerih se vložene pritožbe, ki jih je vložila upravičena oseba, so pravočasne in dovoljene po določbah ZUS, obravnavajo kot pravočasne in dovoljene revizije, prvostopenjske sodbe pa postanejo pravnomočne. Glede na to določbo se v obravnavanem primeru vložena pritožba obravnava kot pravočasna in dovoljena revizija po ZUS-1, prvostopenjska sodba pa je postala pravnomočna dne 1. 1. 2007. 7. Revizija v upravnem sporu je izredno pravno sredstvo proti pravnomočni sodbi sodišča prve stopnje (83. člen ZUS-1). Po določbah prvega odstavka 85. člena ZUS-1 se lahko revizija vloži zaradi bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu iz drugega in tretjega odstavka 75. člena tega zakona ter zaradi zmotne uporabe materialnega prava, za razliko od postopka s pritožbo, kjer se glede na 2. točko prvega odstavka 75. člena ZUS-1 preizkuša tudi pravilnost presoje postopka izdaje upravnega akta. Vrhovno sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer po uradni dolžnosti pazi na pravilno uporabo materialnega prava (86. člena ZUS-1). Ker tožeča stranka v obravnavani zadevi ni navedla revizijskih (prej pritožbenih) razlogov, zaradi katerih izpodbijajo sodbo sodišča prve stopnje, je Vrhovno sodišče na podlagi določbe 86. člena ZUS-1 preizkusilo sodbo sodišča prve stopnje glede pravilne uporabe materialnega prava.

8. Po presoji Vrhovnega sodišča je bilo v obravnavani zadevi na podlagi dejanskega stanja, ugotovljenega v upravnem postopku, na katerega je svojo odločitev oprlo tudi sodišče prve stopnje in na katerega je Vrhovno sodišče vezano, materialno pravo pravilno uporabljeno. V času izdaje prvostopne odločbe je način, merila in postopek dodelitve dovolilnic za mednarodni prevoz urejal veljavni ZPCP-1 in Pravilnik, na katerem pravilno temelji tudi izpodbijana odločba in sodba sodišča prve stopnje. Pravilnik je določal (prvi odstavek 23. člena), da delilec letni plan delitve dovolilnic praviloma razdeli na štiri delilna obdobja in prevozniku določi število dovolilnic, ki mu glede na tako razdelitev pripadajo v posameznem delilnem obdobju. ZPCP-1 je v 78. členu določal, da mora prevoznik pravilno uporabljene dovolilnice vrniti delilcu v roku 8 dni po uporabi. Če prevoznik ne vrne vseh vrst dovolilnic iz preteklega delilnega obdobja, mu lahko delilec v celoti ali delno zaustavi ali zmanjša naslednjo dodelitev dovolilnic. Najkasneje v roku 8 dni po preteku veljavnosti dovolilnice pa mora prevoznik vrniti delilcu tudi neuporabljene dovolilnice. Po določbah drugega odstavka 11. člena Pravilnika je prevozniku delilec v tekočem delilnem obdobju dodelil vse dovolilnice, določene z letnim planom za to obdobje, če je vrnil pravilno uporabljenih 60% iz preteklega obdobja in 100% iz vseh predpreteklih obdobij. Po tretjem odstavku 11. člena Pravilnika prevoznik, ki za preteklo obdobje vrne najmanj 40% in za predpretekla obdobja vse prejete dovolilnice, lahko pridobi dovolilnice v tekočem obdobju, vendar se mu število dodeljenih dovolilnic zmanjša sorazmerno z vrnjenimi.

9. V postopku pred prvostopnim organom je bilo ugotovljeno, da je za obravnavano obdobje imela tožeča stranka v letnem planu 68 italijanskih maloobmejnih dovolilnic (380/04), kar pomeni 17 dovolilnic na posamezno delilno obdobje in da je za preteklo delilno obdobje vrnila 47 % dovolilnic. Upoštevajoč določbe drugega in tretjega odstavka 11. člena Pravilnika je za drugo delilno obdobje pripadlo tožeči stranki 8 italijanskih maloobmejnih dovolilnic. Glede na navedeno je bil v obravnavani zadevi prevozniku za sporno obdobje dodeljen sorazmerni delež dovolilnic, pri čemer so bile pravilno uporabljene določbe ZPCP-1 in Pravilnika.

10. Revizijski očitki, s katerimi revident smiselno ponovi tožbene navedbe, ki jih je presodilo že sodišče prve stopnje in se Vrhovno sodišče z njegovo presojo strinja, na drugačno odločitev Vrhovnega sodišča ne morejo vplivati.

11. Vrhovno sodišče je revizijo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi 92. člena ZUS-1.