Jedro

Revizijska odločitev ne pomeni vsebinskega odločanja o predhodnem vprašanju, ki ga prvostopenjsko sodišče navaja kot podlago za prekinitev postopka.

Vprašanja odškodninske odgovornosti zaradi izbrisa podrejenih obveznic so nedvomno pomembna in zapletena. Ni dvoma, da je v javnem interesu, da se ne le rešujejo, temveč da se rešujejo čim bolj enotno, kar zahteva tudi načelo pravne varnosti. Vendar argumenti prvostopenjskega sodišča spregledajo hkratno težo pravice do sojenja v razumnem roku, na katero se utemeljeno sklicuje pritožnica.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sklep v izpodbijani drugi točki izreka razveljavi.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Tožnik zahteva povrnitev škode, ki naj bi mu nastala z izdajo in posledicami odločbe Banke Slovenije o prenehanju kvalificiranih obveznosti poslovnih bank (Odločba). Protipravnost ravnanja poslovne banke, izdajateljice podrejenih obveznic, utemeljuje s tem, da Odločbe ni izpodbijala v upravnem sporu, dodatno pa še z očitki o nedovoljeni tržni manipulaciji pri prodaji spornih obveznic, za kar uveljavlja tudi podredni ničnostni zahtevek.

2. Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijanim sklepom odločilo, da postopek zoper Banko Slovenije ostaja prekinjen do odprave protiustavnosti, ugotovljeni z odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije U-I-295/13 z dne 19. 10. 2016 (I. točka izreka), pravdni postopek zoper poslovno banko pa je prekinilo do odločitve o reviziji, dopuščeni s sklepom Vrhovnega sodišča Republike Slovenije II DoR 520/2021 z dne 9. 2. 2022 (II. točka izreka).

3. Drugotožena stranka sklep izpodbija v drugi točki izreka in iz vseh pritožbenih razlogov. V bistvenem meni, da niso podani pogoji za prekinitev postopka. Navaja, da prvostopenjsko sodišče postopka ni prekinilo zaradi predhodnega reševanja v tem, konkretnem postopku, temveč zaradi dopuščene revizije v podobni zadevi, kar ni prekinitveni razlog. Prvostopenjskemu sodišču očita, da je institut prekinitve uporabilo za čakanje na mnenje Vrhovnega sodišča. Ker gre zgolj za uporabo pravnih pravil, bi na dilemo, ali nekaj predstavlja predhodno vprašanje, moralo znati odgovoriti samo. Opozarja na nevzdržnost svojega pravnega položaja, sklicujoč se na načelo hitrosti in ekonomičnosti postopka. Meni, da ponovna prekinitev postopka, ki se nanaša na dogodke iz leta 2010, izničuje pomen zastaranja, toženkam pa otežuje obrambo. Višjemu sodišču predlaga, da sklep razveljavi in tožniku naloži povrnitev pritožbenih stroškov.

4. Pritožba je bila tožniku pravilno vročena, a nanjo ni odgovoril. 5. Pritožba je utemeljena.

6. Institut prekinitve postopka objektivno nasprotuje načelu ekonomičnosti (11. člen Zakona o pravdnem postopku (ZPP)). Nabor razlogov, v katerih se sodišče lahko odloči za prekinitev, je zato taksativno določen (206. člen ZPP). Eden od njih je, da je odločitev v sporu odvisna od (še nerešenega) predhodnega vprašanja, za katerega sodišče sklene, da ga ne bo reševalo samo (prva točka prvega odstavka 206. člena v zvezi s 13. členom ZPP). Na ta razlog je odločitev oprlo sodišče prve stopnje. Iz obrazložitve izpodbijanega dela sklepa nadalje izhaja, da je sodna praksa neenotna glede vprašanja, ki je predmet dopuščene revizije VSRS, sklicuje se na pomen pravne varnosti in smiselnost enotnega reševanja vprašanj izbrisa podrejenih obveznic, zato je odredilo prekinitev postopka do odločitve o dopuščeni reviziji.

7. Višje sodišče ugotavlja, da iz sklepa II DoR 520/2021 izhaja, da je VSRS v vsebinsko primerljivi zadevi dopustilo revizijo o pravilnosti stališča, da vprašanje zakonitosti in ustavnosti izdane Odločbe Banke Slovenije ni predhodno vprašanje za odločanje o odgovornosti poslovne banke. Predmet odločitve VSRS bo torej kvečjemu to, ali določeno vprašanje _sploh_ predstavlja predhodno vprašanje, kar ne zajema tudi odločanja o obstoju pravice ali pravnega razmerja (13. člen ZPP).1 (Morebitna) revizijska odločitev torej ne pomeni vsebinskega odločanja o predhodnem vprašanju, ki ga prvostopenjsko sodišče navaja kot podlago za prekinitev postopka. Dodati gre, da tudi sicer dopuščena revizija v sorodni zadevi ni zakonsko predviden prekinitveni razlog. Revizija predstavlja izredno pravno sredstvo, ki je namenjeno preverbi že pravnomočne odločitve. Njen smoter zato ne more zaživeti še pred zaključkom postopka pred sodiščem prve stopnje.2

8. Če prvostopenjsko sodišče želi pridobiti mnenje VSRS o vprašanju, glede katerega praksa ni enotna, bi lahko VSRS zaprosilo za izdajo svetovalnega mnenja. Ker iz podatkov spisa ne izhaja, da bi zanj zaprosilo, prekinitev postopka ni upravičena niti po četrtem odstavku 206. člena ZPP.3

9. Vprašanja odškodninske odgovornosti zaradi izbrisa podrejenih obveznic so nedvomno pomembna in zapletena. Ni dvoma, da je v javnem interesu, da se ne le rešujejo, temveč da se rešujejo čim bolj enotno, kar zahteva tudi načelo pravne varnosti. Vendar argumenti prvostopenjskega sodišča spregledajo hkratno težo pravice do sojenja v razumnem roku, na katero se utemeljeno sklicuje pritožnica.4 Po razveljavitvi Zakona o postopku sodnega in izvensodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank (ZPSVIKOB) je sprejem zakonske podlage za uveljavljanje sodnega varstva zoper Banko Slovenije ponovno časovno odmaknjeno in vsebinsko neznano. Časovno odmaknjena je tudi odločitev VSRS, ob tem pa je tudi negotovo, ali bo o relevantnem vprašanju dejansko odločeno.5 In tudi če bo, odgovor VSRS na vprašanje, ali sploh gre za predhodno vprašanje, ne bo približal vsebinske rešitve zadeve. Razen tega tožnik svojega zahtevka ne utemeljuje zgolj na očitkih, ki so povezani z vprašanjem zakonitosti odločbe Banke Slovenije. Navaja tudi, da naj bi pritožnica pomanjkljivo opravila svojo pojasnilno dolžnost in ga s tem zavedla pri nakupu spornih obveznic. O tem, drugem sklopu dejstev, ni ovir za odločanje. V luči dejstva, da se predmetna tožba, ki je bila vložena že leta 2016, nanaša na javno ponudbo za vpis obveznic iz leta 2010, v zadevi pa je bil do sedaj izveden le prvi narok, je utemeljena tudi pritožbena navedba, da bi ponovna prekinitev postopka še dodatno otežila dokazovanje relevantnih dejstev.

10. Iz predstavljenih razlogov je višje sodišče pritožbi ugodilo in na podlagi tretje točke 365. člena ZPP sklep v izpodbijanem delu razveljavilo.

11. Pravdni postopek še ni zaključen in bo o stroških, nastalih s tem pritožbenim postopkom, odločeno s končno odločbo (četrti odstavek 163. člena ZPP).

1 Glej npr. VSL I Cp 782/2023, VSL I Cp 213/2023, tudi VSL II Cp 21/2023. 2 Tako npr. VSL I Cp 277/2023, VSL I Cp 782/2023, VSL II Cp 379/2023. 3 Primerjaj npr. z VSL II Cp 21/2023, VSL II Cp 925/2023, VSL II Cp 499/2023, VSL II Cp 539/2023, VSL II Cp 1763/2023. 4 O pomenu pravice do sojenja v razumnem roku tudi npr. VSL I Cp 807/2023, VSL I Cp 519/2023, VSL I Cp 277/2023, VSL II Cp 499/2023, VSL II Cp 539/2023. 5 Poleg že izpostavljenega, je revizija dopuščena tudi v smeri materialnopravne pravilnosti odločitve o vprašanju (ne)izpolnitve toženkine pojasnile dolžnosti. Če bo VSRS presodilo, da slednja ni bila dobro opravljena, bo odpadla potreba po odgovoru na vprašanje, ali Odločba predstavlja predhodno vprašanje za odločanje o odgovornosti poslovne banke.