Jedro

Organ za BPP je na Okrožno sodišče v Ljubljani dne 21. 2. 2024 naslovil poizvedbo, kdaj je odvetniška družba priglasila pooblastilo za zastopanje nasprotne stranke in ali jo je od tega dne ta odvetniška družba ves čas zastopala. Okrožno sodišče v Ljubljani je dne 12. 3. 2024 odgovorilo, da je nasprotna stranka priložila pooblastilo dne 27. 7. 2023 in da jo je ta odvetniška družba zastopala ves čas. Iz spisa pa ne izhaja, da bi tožena stranka z navedenim odgovorom seznanila tožnico, čeprav je prav na podlagi tega odgovora nato njeno prošnjo zavrnila, kar predstavlja kršitev 9. člena ZUP in na podlagi 3. točke drugega odstavka 237. člena ZUP tudi absolutno bistveno kršitev določb postopka.

Presoja tožene stranke tako lahko vsebuje oceno verjetnosti uspeha s pravnim sredstvom, v zvezi s katerim prosilec prosi za BPP, vendar je ta presoja omejena s pravnim standardom očitne nerazumnosti.

Izrek

I. Tožbi se ugodi in se izpodbijana odločba Bpp 458/2024 z dne 28. 3. 2024 odpravi ter se zadeva vrne toženi stranki v ponoven postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

_Izpodbijana odločba_

1. Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila prošnjo tožnice za brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju BPP) z dne 14. 2. 2024 za sestavo in vložitev pritožbe zoper sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani P 658/2023 z dne 29. 1. 2024 v delu, ki se nanaša na povrnitev pravdnih stroškov.

2. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe je razvidno, da je tožnica v prošnji navedla, da namerava pritožbo vložiti zato, ker nasprotna stranka prej ni imela odvetnika in tako ni upravičena priglasiti stroškov. Sklicujoč se na določbo 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), je tožena stranka presodila, da tožnica ni upravičena do BPP, saj ne drži, da nasprotna stranka ni imela odvetnika. Iz podatkov, pridobljenih s strani pravdnega oddelka Okrožnega sodišča v Ljubljani, namreč izhaja, da je nasprotna stranka pooblastilo o zastopanju odvetniški družbi predložila z vlogo z dne 27. 7. 2023 in da jo je ta zastopala ves čas postopka.

_Povzetek tožbe_

3. Tožnica je v tožbi navedla, da se tožena stranka ne sme postaviti v vlogo višjega sodišča in v naprej obsoditi pravno sredstvo na neuspeh, še posebej, ker je tožnica prošnji priložila pritožbo, ki je bila vložena, v kateri je utemeljeno ugovarjala plačilo stroškov nasprotni stranki. Ta namreč v prvi fazi ni imela pooblaščenca. Tožnica je skupaj s svojo materjo zoper nasprotno stranko vložila tožbo na izpolnitev pogodbe o dosmrtnem preživljanju in podredno na njeno razveljavitev. Ker center za socialno delo (v nadaljevanju CSD) med postopkom ni soglašal s tožbo, je tožnica podala predlog, da se glede nje postopek ustavi, kasneje pa je CSD vztrajal pri tožbi. Ker s sodbo še ni bilo odločeno, tudi sodišče o stroških še ne bi smelo določiti. Sodišče bi že v fazi predhodnega preizkusa moralo odločiti, ali je tožnica legitimirana za tožbo in že tedaj ustaviti postopek, ne pa da je sredi postopka izdalo sklep, s katerim je ustavilo postopek in ji naložilo stroške. Tudi sicer so bili stroški priglašeni v previsokem znesku in niso utemeljeni. Stroški bi se morali kvečjemu razdeliti med obe tožnici (tj. tožnico in njeno mater), ne sme in ne zmore pa vseh stroškov trpeti tožnica, ki je le želela pomagati mami. V nadaljevanju tožbe se tožnica sklicuje še na 13. člen ZBPP in podaja stališča v zvezi z izpolnjevanjem premoženjskega cenzusa. Sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi in v celoti ugodi prošnji za BPP. Zahteva tudi stroške postopka.

4. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, poslala pa je upravne spise.

_**K I. točki izreka**_

5. Tožba je utemeljena.

6. V postopku po ZBPP postopa organ za BPP po zakonu, ki ureja splošni upravni postopek, če ta zakon ne določa drugače (drugi odstavek 34. člena ZBPP). Zakon o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) v prvem dostavku 9. člena določa, da je treba preden se izda odločba dati stranki možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločbo, in v tretjem odstavku 9. člena, da organ svoje odločbe ne sme opreti na dejstva, glede katerih strankam ni bila dana možnost, da se o njih izjavijo, razen v primerih, določenih z zakonom. Navedeno načelo zaslišanja stranke je dodatno konkretizirano v 144. do 146. členu ZUP in je odraz načela enakega varstva pravic. Z jamstvom enakega varstva pravic 22. člen Ustave RS opredeljuje eno od temeljnih pravic v postopkih pred državnimi organi. Bistvena vsebina te pravice je v tem, da se posamezniku zagotavlja možnost, da se udeležuje postopka, v katerem se odloča o njegovi pravici ali pravni koristi, ter možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za odločitev o njegovi pravici. Ta zahteva temelji na spoštovanju človekove osebnosti in dostojanstva, saj zagotavlja vsakomur možnost izjaviti se v postopku, ki zadeva njegove pravice in interese in tako preprečuje, da bi postal le predmet postopka.1

7. Iz upravnega spisa izhaja, da je tožnica svojo prošnjo z dne 14. 2. 2024 utemeljila z navedbo, da je treba zoper sklep št. P 658/2023 z dne 29. 1. 2024 (ki ga je prošnji priložila) vložiti pritožbo (ki pa je prošnji ni priložila, čeprav v tožbi pavšalno trdi, da jo je in prilaga pritožbo z dne 22. 2. 2024, ki ne kaže na to, da bi bila vložena že pred 14. 2. 2024), in sicer, ker naj bi sodišče tožnici napačno naložilo povrnitev stroškov nasprotne stranke. Ta pooblaščenca "prej" naj ne bi imela in tako naj ne bi bila upravičena do povrnitve stroškov. Organ za BPP je nato na Okrožno sodišče v Ljubljani dne 21. 2. 2024 naslovil poizvedbo, kdaj je odvetniška družba priglasila pooblastilo za zastopanje nasprotne stranke in ali jo je od tega dne ta odvetniška družba ves čas zastopala. Okrožno sodišče v Ljubljani je dne 12. 3. 2024 odgovorilo, da je nasprotna stranka priložila pooblastilo dne 27. 7. 2023 in da jo je ta odvetniška družba zastopala ves čas.

8. Iz spisa pa ne izhaja, da bi tožena stranka z navedenim odgovorom seznanila tožnico, čeprav je prav na podlagi tega odgovora nato njeno prošnjo zavrnila, kar predstavlja kršitev 9. člena ZUP in na podlagi 3. točke drugega odstavka 237. člena ZUP tudi absolutno bistveno kršitev določb postopka. Sodišče je torej odločbo odpravilo že iz tega razloga, in sicer na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1. 9. Šele ko bo tožena stranka tožnico seznanila z odgovorom Okrožnega sodišča v Ljubljani z dne 12. 3. 2024 in ji dala možnost izjave, bo tožena stranka lahko presojala, ali so izpolnjeni pogoji iz 24. člena ZBPP in preostali pogoji iz ZBPP. Ob tem sodišče glede na tožbeni ugovor, da naj se tožena stranka ne bi smela postaviti v vlogo višjega sodišča in v naprej obsoditi pravnega sredstva na neuspeh, sodišče opozarja, da se v skladu z ZBPP pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči kot pogoj upoštevajo tudi okoliščine in dejstva v zadevi in da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati (prva alineja prvega odstavka 24. člena ZBPP). Šteje se, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, če je očitno, da stranka zlorablja možnost brezplačne pravne pomoči za zadevo, za katero ne bi uporabila pravnih storitev, tudi če bi ji njen materialni položaj to omogočal, ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago, ali če je pričakovanje ali zahteva osebe v očitnem nasprotju z načeli pravičnosti in morale (tretji odstavek 24. člena ZBPP). Presoja tožene stranke tako lahko vsebuje oceno verjetnosti uspeha s pravnim sredstvom, v zvezi s katerim prosilec prosi za BPP, vendar je ta presoja omejena s pravnim standardom očitne nerazumnosti.2

10. Sodišče je odločilo brez oprave glavne obravnave na podlagi prve alineje drugega odstavka 59. člena ZUS-1, saj je bilo treba tožbi ugoditi že iz zgoraj navedenih razlogov, v postopku pa ni sodelovala stranka z nasprotnim interesom.

_**K II. točki izreka**_

11. Ker je sodišče tožbi ugodilo, je v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 ugodilo tudi stroškovnemu zahtevku tožnice, ki je upravičena do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku po Pravilniku o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu. V skladu s tem pravilnikom je sodišče tožnici priznalo stroške v znesku 285,00 EUR, povečane za 22% DDV, torej skupaj 347,70 EUR, saj je tožnico v postopku zastopal odvetnik. Stroške je tožena stranka dolžna povrniti v roku 15 dni od vročitve te sodbe. Zakonske zamudne obresti od stroškov postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika).

1 Glej Up-879/12, U-I-234/12 z dne 24. 4. 2014, Up - 785/15, Up-788/15 z dne 27. 10. 2016 in druge. 2 Takšna je tudi ustaljena sodna praksa, gl. npr. sodbe tega sodišča v zadevah I U 845/2019 z dne 14. 6. 2019, I U 1190/2019 z dne 10. 9. 2019, I U 509/2020 z dne 14. 5. 2020, II U 322/2020 z dne 11. 11. 2020, I U 544/2022 z dne 11. 5. 2022 in I U 643/2022 z dne 8. 7. 2022, I U 737/2023 z dne 2. 8. 2023.