Jedro

Tudi v upravnem sporu, katerega predmet je odločba, izdana v upravnem izvršilnem postopku, se presoja le zakonitost odločbe, izdane v tem postopku, ne pa tudi zakonitost odločbe, ki se v tem postopku izvršuje. Izjema od tega pravila obstaja le glede ničnosti odločbe, ki se izvršuje.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Urbanistični inšpektor pri Upravi inšpekcijskih služb za Gorenjsko je kot upravni organ občine Kranj izdal sklep št. ..., s katerim je ugotovil, da je njegova odločba št. ..., s katero je bilo tožniku naloženo, da v roku 15 dni odstrani betonsko ploščo tlorisnih izmer 7,60 x 6,90 m na zemljišču parc. št. 121/20 k.o. ..., postala izvršljiva dne 25.6.1992 ter dovolil njeno izvršbo, tožniku določil naknadni rok za izpolnitev navedene obveznosti (1.6.1993) ter odločil, da bo tožnikove obveznosti oziroma dejanja na njegove stroške opravilo Gradbeno in kamnoseško podjetje G. p.o. Kranj na dan 3.6.1993 ob 10. uri, če zavezanec v naknadnem roku ne bo izpolnil naložene obveznosti. Odločil je tudi, da bo o stroških postopka v zvezi s to izvršbo izdan poseben sklep ter da pritožba zoper njegov sklep ne zadrži izvršitve.

Proti temu sklepu je tožnik vložil pritožbo, ki jo je tožena stranka z odločbo, izpodbijano v tem upravnem sporu, zavrnila. Ugotovila je, da se tožnikova pritožba ne nanaša na samo izvršbo, kot to dopušča 280. člen zakona o splošnem upravnem postopku, ki tudi določa, da s pritožbo v upravnem izvršilnem postopku ni mogoče izpodbijati pravilnosti odločbe, ki se izvršuje. Prvostopni sklep je utemeljen, ker tožnik do določenega roka ni izvršil s pravnomočno upravno odločbo naložene obveznosti, kar je dne 4.3.1993 ob kontrolnem pregledu ugotovil prvostopni inšpekcijski organ. S tem, da je tožnik pričel z obravnavano gradnjo, ne da bi imel dovoljenje po 50. členu zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor, je prevzel tudi vso odgovornost za posledice svojega ravnanja, ki je v nasprotju s tem zakonom. Tožena stranka je morala pritožbo na podlagi 240. člena zakona o splošnem upravnem postopku torej zavrniti.

Tožnik v tožbi navaja, da je sporno betonsko ploščo izdelal zato, da je lahko nanjo postavil pomožni objekt, ki bi mu služil za orodje in material, potreben za gradnjo vikenda. Razumljivo je, da bo po postavitvi vikenda betonsko ploščo odstranil in zasul sedanji izkop. Če ne bo imel pomožnih prostorov, ki so pri gradnji objektov tudi sicer običajni, se lahko zgodi, da sploh ne bo mogel graditi vikenda. Neizgrajen kompleks, ki je sicer predviden za vikende, bo veliko bolj škodil urbanizmu, okolici in tudi turizmu. Tožnik meni, da se na zadevo ne sme gledati samo formalno, temveč tudi vsebinsko. Zato predlaga, naj se izpodbijana odločba odpravi.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri razlogih izpodbijane odločbe in predlaga, naj se tožba zavrne kot neutemeljena.

Tožba ni utemeljena.

Iz predloženih upravnih spisov je razvidno, da je bila inšpekcijska odločba št. ..., s katero je bilo odločeno, da mora tožnik v roku 15 dni odstraniti betonsko ploščo tlorisnih izmer 7,60 x 6,90 m in zemljišče parc. št. 121/20 k.o. ... vzpostaviti v prejšnje stanje na lastne stroške, ter da pritožba zoper to odločbo ne zadrži njene izvršitve, vročena tožniku dne 9.6.1992. Iz upravnih spisov in sklepa inšpekcijskega organa prve stopnje št. ... dalje izhaja, da tožnik obveznosti, naložene z navedeno odločbo, ni izpolnil, temveč je na betonsko ploščo postavil lesen objekt tlorisnih dimenzij 4,70 x 4,00 m, namenjen občasnemu bivanju. Tožnik je v pritožbi zoper navedeni sklep navajal razloge, zaradi katerih je zgradil sporno betonsko ploščo, in navedel, da je leseni objekt montažna brunarica, ki se da razstaviti in odpeljati. Navedel je tudi, da bo sporni "pomožni objekt odstranil, ko bo zgradil vikend na podlagi lokacije", ker mu potem itak ne bo več koristil. Zakon o splošnem upravnem postopku (ZUP, Uradni list SFRJ, št. 47/86 in Uradni list RS, št. 55/92), ki se na podlagi 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I) smiselno uporablja kot republiški predpis, v 1. odstavku 280. člena določa, da je v upravnem izvršilnem postopku dovoljena pritožba, ki se nanaša na samo izvršbo, in da z njo ni mogoče izpodbijati pravilnosti odločbe, ki se izpodbija. V obravnavanem primeru bi se pritožba glede na navedeno zakonsko določbo lahko nanašala na dovolitev izvršbe, primernost naknadnega roka, način izvršbe in na stroške izvršbe. Takšnih ugovorov pritožba ne vsebuje. Ker prvostopni inšpekcijski sklep o dovolitvi izvršbe nima pomanjkljivosti ali določb, zaradi katerih bi bil v nasprotju z ZUP, sodišče meni, da je tožena stranka ravnala zakonito, ko je z izpodbijano odločbo pritožbo na podlagi 280. člena ZUP zavrnila. Tožbo, v kateri tožnik v bistvu uveljavlja razloge, s katerimi izpodbija odločbo, ki se izvršuje, je moralo sodišče torej zavrniti kot neutemeljeno. Tudi v upravnem sporu, katerega predmet je odločba, izdana v upravnem izvršilnem postopku, se namreč presoja le zakonitost odločbe, izdane v tem postopku, ne pa tudi zakonitost odločbe, ki se v tem postopku izvršuje. Izjema od tega pravila obstaja le glede ničnosti odločbe, ki se izvršuje (267. členu ZUP), ki pa je tožnik v tožbi ne uveljavlja in po presoji sodišča v obravnavanem primeru ni tudi podana.

Svojo odločitev je sodišče oprlo na 2. odstavek 42. člena zakona o upravnih sporih. Tudi ta zakon je na podlagi navedenega ustavnega zakona sodišče smiselno uporabilo kot republiški predpis.