Jedro

Ob izdaji odredbe po 156. členu ZKP je bil podan utemeljen sum, da naj bi obdolženec (takrat še osumljenec) storil kaznivo dejanje davčne zatajitve po prvem odstavku 249. člena KZ-1B, preiskovalna sodnica pa je imela v podatkih zbranih v postopku davčnega nadzora in v predkazenskem postopku dovolj podlage tudi za ugotovitev obstoja razlogov za sum v smeri kaznivega dejanja pranja denarja. Dejstvo, da pridobljeni bančni podatki razlogov za sum storitve kaznivega dejanja pranja denarja niso utrdili do stopnje utemeljenega suma, ki se zahteva za vložitev zahteve za preiskavo oziroma uvedbo preiskave, pa ne pomeni, da so bili pridobljeni nezakonito in da bi jih bilo potrebno iz tega razloga izločiti iz spisa.

Izrek

Pritožba zagovornika obdolženega A. A. se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedenim sklepom je preiskovalna sodnica Okrožnega sodišča v Ljubljani odločila, da se predlog za izločitev dokazov zagovornika obdolženega A. A. z dne 3. 6. 2016 kot neutemeljen zavrne.

2. Zoper sklep je obdolženčev zagovornik vložil pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga, da se dokazi pridobljeni po 156. členu Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) izločijo iz kazenskega spisa.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po preizkusu izpodbijanega sklepa in pritožbenih navedb ter pregledu podatkov spisa sodišče druge stopnje ugotavlja, da je odločitev preiskovalne sodnice pravilna.

5. Preiskovalna sodnica Okrožnega sodišča v Ljubljani je v predkazenskem postopku, na podlagi določbe prvega odstavka 156. člena ZKP in obrazloženega predloga okrajne državne tožilke, z odredbo III Kpd 34755/2014 z dne 26. 8. 2014 banki X. odredila, da naj sodišču sporoči zaupne podatke in pošlje dokumentacijo za transakcijski račun družbe Y. Ltd., št. AT 001 in zahtevane podatke v nadaljevanju izreka odredbe določno opredelila. V obrazložitvi odredbe je navedla okoliščine, ki izkazujejo razloge za sum, da naj bi obdolženec storil kaznivo dejanje davčne zatajitve po četrtem in prvem odstavku 249. člena KZ-1 (izsledki davčnega inšpekcijskega nadzora Davčne uprave RS, Davčnega urada Ljubljana – v nadaljevanju DURS) in pojasnila, da bi zahtevani podatki, v sicer še ne uvedenem kazenskem postopku, utegnili biti dokaz zaradi sleditve finančnega toka protipravno pridobljenih sredstev in za ugotovitev, komu so bila sredstva na podlagi fiktivnih računov v resnici nakazana, torej ali bančni račun, glede katerega se predlaga odredba, sploh pripada družbi Y. Ltd., kdo je s sredstvi na tem računu razpolagal, glede na ugotovitve DURS, da je družba Y. Ltd. nedelujoča družba, saj obstaja tudi sum storitve kaznivega dejanja pranja denarja; podatki pa so potrebni tudi za identificiranje oseb, ki so s sredstvi na transakcijskem računu družbe razpolagale ter so morebitni udeleženci pri kaznivem dejanju oziroma storilci kaznivega dejanja pranja denarja.

6. Zagovornik je po pravnomočnosti sklepa o uvedbi preiskave zoper obdolženca in pravno osebo Z. d.o.o. zaradi kaznivih dejanj davčne zatajitve in ponareditve ali uničenja poslovnih listin, preiskovalni sodnici podal predlog za izločitev dokazov pridobljenih z ukrepom po določbi prvega odstavka 156. člena ZKP, in sicer CD zgoščenke in dokumentacije s podatki bančnega računa družbe Y. Ltd., št. AT 001, odprtega pri banki X., uradnega zaznamka o ugotovljenih dejstvih PU Ljubljana SKP z dne 31. 3. 2015 ter uradnega zaznamka o zbranih obvestilih od B. B. z dne 25. 3. 2015. V zahtevi je navajal, da je državna tožilka dejansko predlagala prikriti ukrep po določbi 3. točke prvega odstavka 150. člena ZKP (kontrola računalniškega sistema banke), da se je v obrazložitvi predloga sklicevala na pravno podlago določeno v 3. točki drugega odstavka 150. člena ZKP, da v predlogu ni konkretizirala določb 245. člena KZ-1 (kaznivo dejanje pranje denarja), zato glede na 3. točko drugega odstavka 150. člena ZKP, da se lahko ukrepi iz 1. do 4. točke prvega odstavka 150. člena odredijo, če obstajajo utemeljeni razlogi za sum storitve kaznivih dejanj, za katera je v zakonu predpisana kazen zapora osmih let ali več, višine predpisane kazni ni mogoče preizkusiti, da za nobeno od kaznivih dejanje, glede katerih se vodi kazenski postopek ni predpisana zaporna kazen osmih let ali več, ter da sta predlog državne tožilke in odredba preiskovalne sodnice nekonkretizirana glede časovnega okvira pridobivanja podatkov s strani banke, s čimer je kršena določba 3. točke prvega odstavka 152. člena ZKP.

7. Pritožbeno sodišče se strinja z odločitvijo preiskovalne sodnice in z razlogi izpodbijanega sklepa, da je bil, na podlagi določno obrazloženega predloga državne tožilke, z odredbo III Kpd 34755/2014 z dne 26. 8. 2014 odrejen ukrep nujnega preiskovalnega dejanja po 156. členu ZKP in ne ukrep kontrole računalniškega sistema banke po določbi 3. točke prvega odstavka 150. člena ZKP, kot je to v zahtevi za izločitev dokazov navajal zagovornik. Posledično pa so neutemeljene tudi vse nadaljnje navedbe v zahtevi za izločitev dokazov, saj se navezujejo na že v osnovi napačno zatrjevanje, da je preiskovalna sodnica odredila ukrep po 3. točki prvega odstavka 150. člena ZKP.

8. Zagovornik v pritožbenih navedbah razlogov sklepa ne izpodbija, temveč navaja, da je davčni organ policiji naznanil sum storitve kaznivega dejanja na podlagi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja v davčnem postopku, ugotovitve davčnega organa pa so bile nato podlaga za predlog državne tožilke za odreditev ukrepa po 156. členu ZKP in odredbo preiskovalne sodnice. Nadalje zatrjuje, da se kazenski postopek začne z vložitvijo zahteve za preiskavo, zato se mora državno tožilstvo opredeliti do dokazne vrednosti podatkov pridobljenih po 156. členu ZKP, predvsem pa mora med podatki in položajem obdolženca obstajati vzročna zveza med njegovimi ravnanji, v kazenskem spisu pa so dokazi, ki niso v nobeni povezavi s kazenskim postopkom. Dokazi so bili namreč pridobljeni za namene utemeljitve suma kaznivega dejanja pranja denarja, ki pa se obdolžencu v predmetnem kazenskem postopku ne očita, zato je z dokazi pridobljeni z ukrepom po 156. členu ZKP mogoče dokazovati le obstoj utemeljenega suma za kaznivo dejanje pranja denarja, ne pa tudi drugih kaznivih dejanj. Po oceni pritožnika bi pridobljeni podatki lahko predstavljali dokaz v tem kazenskem postopku samo, če bi obstajala vzročna zveza z očitanimi kaznivimi dejanji. Ker pa se kazenski postopek ne vodi za kaznivo dejanje pranja denarja in tudi niso bili uporabljeni za namene utemeljitve obstoja utemeljenega suma v zahtevi za opravo preiskave, njihova pridobitev po določbah 156. člena ZKP ni bila upravičena in jih je potrebno iz kazenskega spisa izločiti. Pritožnik tudi izpostavlja, da se preiskovalna sodnica do teh navedb v izpodbijanem sklepu ni opredelila, zato sklepa niti ni mogoče preizkusiti.

9. Sodišče druge stopnje ugotavlja, da je obdolženčev zagovornik zahtevo za izločitev dokazov z dne 3. 6. 2016 utemeljeval s popolnoma drugačnimi razlogi, kot jih navaja v pritožbenih navedbah, zato je pritožbeni očitek, da izpodbijani sklep o teh razlogih nima obrazložitve, neutemeljen, saj se preiskovalna sodnica do neobstoječih navedb niti ni mogla opredeliti. Pritožbene navedbe v katerih pritožnik zatrjuje, da je bilo v davčnem postopku dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, presegajo obseg odločanja v predmetnem pritožbenem postopku, saj je predmet pritožbenega preizkusa zgolj presoja pravilnosti in zakonitosti sklepa, s katerim je preiskovalna sodnica pritožnikovo zahtevo za izločitev dokazov zavrnila kot neutemeljeno. Zato sodišče druge stopnje zgolj izpostavlja, da je bila odločba DURS št. D 0610-1859/2012-3708-220-18 z dne 14. 9. 2012, s katero je davčni organ družbi Z. d.o.o. (v zvezi z računi družbe Y. Ltd., za katere je ocenil, da so fiktivni) dodatno odmeril davek od dohodkov pravnih oseb v znesku 158.219,32 EUR in obresti v višini 4.648,60 EUR, predmet pritožbenega preizkusa v davčnem postopku, pri čemer je Ministrstvo za finance z odločbo št. D-499-14-103/2012 z dne 24. 12. 2013 pritožbo družbe Z. d.o.o. zavrnilo kot neutemeljeno in je torej postala dokončna že pred odreditvijo ukrepa po določbi prvega odstavka 156. člena ZKP (26. 8. 2014).

10. Pritožbeno stališče zagovornika, da je potrebno podatke pridobljene na podlagi ukrepa po 156. členu ZKP izločiti iz spisa, ker zoper obdolženca ni bila uvedena preiskava zaradi kaznivega dejanja pranja denarja v zvezi s katerim so se pridobivali bančni podatki, ni utemeljeno. ZKP v prvem odstavku 156. člena določa, da lahko preiskovani sodnik na obrazložen predlog državnega tožilca odredi banki, hranilnici, plačilni instituciji ali družbi za izdajo elektronskega denarja, da mu sporoči zaupne podatke in pošlje dokumentacijo o vlogah, depozitih, stanju in prometu na računih ali drugih poslih osumljenca, obdolženca in drugih oseb, če bi ti podatki utegnili biti dokaz v kazenskem postopku ali če so potrebni zaradi zasega predmetov ali zavarovanja zahtevka za odvzem premoženjske koristi oziroma premoženja v vrednosti premoženjske koristi. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je bil ob izdaji odredbe po 156. členu ZKP podan utemeljen sum, da naj bi obdolženec (takrat še osumljenec) storil kaznivo dejanje davčne zatajitve po prvem odstavku 249. člena KZ-1B, preiskovalna sodnica pa je imela v podatkih zbranih v postopku davčnega nadzora nad družbo Z. d.o.o. in v predkazenskem postopku dovolj podlage tudi za ugotovitev obstoja razlogov za sum v smeri kaznivega dejanja pranja denarja. Dejstvo, da pridobljeni bančni podatki razlogov za sum storitve kaznivo dejanje pranja denarja niso utrdili do stopnje utemeljenega suma, ki se zahteva za vložitev zahteve za preiskavo oziroma uvedbo preiskave, pa ne pomeni, da so bili pridobljeni nezakonito in da bi jih bilo potrebno iz tega razloga izločiti iz spisa. Pritožbene navedbe zagovornika, da se državna tožilka v zahtevi za preiskavo (z vložitvijo katere se še ne začne kazenski postopek, kot to napačno zatrjuje pritožnik) do pridobljenih bančnih podatkov ni opredelila, niti preiskovalna sodnica teh podatkov ni uporabila pri utemeljitvi suma storitve obdolžencu očitanih kaznivih dejanj v sklepu o uvedbi preiskave, pa so netočne, saj sta državna tožilka na strani 5 zahteve za preiskavo, preiskovalna sodnica pa v točki 6 razlogov sklepa o uvedbi preiskave IV Kpr 26306/2015 z dne 25. 1. 2016 obstoj utemeljenega suma obdolžencu očitanih kaznivih dejanj gradili tudi na podatkih pridobljenih z ukrepom po določbah 156. člena ZKP.

11. Glede na navedeno je sodišče druge stopnje pritožbo obdolženčevega zagovornika zavrnilo kot neutemeljeno.