Jedro

V ponovnem postopku bo morala tožena stranka razjasniti pravno naravo spornega nakazila. Če bo ugotovila, da je pri navedenem prejemku šlo za enkratni poračun pokojnine, bo morala navedeni prejemek upoštevati v skladu z določbo 23. člena ZSVarPre, ki določa, da se kot občasni dohodek upošteva dohodek, ki ga je upravičenec prejel samo enkrat in ni dohodek iz naslova priložnostnega dela.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, odločba Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, Organa za brezplačno pravno pomoč, št. Bpp 659/2014 z dne 27. 10. 2014 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v znesku 15,00 EUR roku 15 dni od vročitve te sodbe.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila tožničino prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči v zvezi z vložitvijo tožbe zoper Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije. V obrazložitvi odločbe navaja, da mora prosilec za dodelitev brezplačne pravne pomoči med drugim izpolnjevati tudi finančni pogoj. Brezplačna pravna pomoč se tako lahko dodeli le prosilcu, če mesečni dohodek prosilca oz. na člana družine ne presega višine dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialno varstvene storitve. Ta znaša trenutno 538,40 EUR. Na podlagi prošnje in vpogleda v listine je tožena stranka ugotovila, da je prosilka v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo vloge prejela iz naslova pokojnine in letnega dodatka 4.821,96 EUR, njen mož pa iz naslova pokojnine, invalidnine za telesno okvaro in letnega dodatka znesek 1.653,15 EUR. Povprečni mesečni dohodek na člana družine je tako znašal 1.079,18 EUR, kar je več kot znaša cenzus.

Tožnica v tožbi ugovarja, da je bila v postopku storjena napaka, saj bi ji sodišče moralo dodeliti brezplačno pravno pomoč. Sodišče namreč ni upoštevalo, da znaša njen dohodek 510,00 EUR, kar pa je manj od minimalnega dohodka. V spornem obdobju je namreč prejela poračun pokojnine v enkratnem znesku za nazaj. Navedeni prejemek pa ne pomeni periodičnega dohodka, temveč enkratni znesek, ki se ne upošteva po 21. členu Zakona o socialno varstvenih prejemkih. Predlaga, da ji sodišče odobri brezplačno pravno pomoč, da jo oprosti plačila sodne takse in ji odobri povrnitev manipulativnih stroškov sodnega postopka. Sodišče je štelo, da tožnica predlaga odpravo izpodbijane odločbe.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo ponavlja ugotovitve glede dohodkov tožnice, kot jih je že navedla v izpodbijani odločbi ter predlaga, da sodišče tožbo zavrne kot neutemeljeno.

Tožba je utemeljena.

V obravnavani zadevi je sporno, ali tožnica izpolnjuje finančni pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči glede na določbo 13. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP). V skladu z navedeno določbo so do brezplačne pravne pomoči upravičene osebe, ki glede na svoj finančni položaj in finančni položaj svoje družine brez škode za svoje socialno stanje ne bi zmogli stroškov sodnega postopka oz. nudenja pravne pomoči. Pri tem pa se šteje, da je socialno stanje prosilca in njegove družine ogroženo, če mesečni dohodek prosilca ne presega dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka določenega z zakonom, ki ureja socialno varstvene storitve. V zvezi z ugotavljanjem lastnega dohodka ZBPP napotuje na smiselno uporabo določb Zakona o socialnem varstvu, navedene določbe pa so bile derogirane z določbami Zakona o socialno varstvenih prejemkih (ZSVarPre).

Iz podatkov spisa je razvidno, da je tožena stranka kot dohodek tožnice v relevantnem obdobju upoštevala prejemke iz naslova pokojnine in letnega dodatka v znesku 4.821,96 EUR. Iz obvestil Zavoda za pokojninske in invalidsko zavarovanje je razvidno, da je tožnica v mesecu juliju 2014 prejela pokojnino v znesku 428,36 EUR ter letni dodatek v znesku 223,56 EUR, v avgustu pa pokojnino v znesku 510,81 EUR. Prav tako je bil tožnici v mesecu juliju nakazan prejemek v višini 2.815,67 EUR kot pokojnina ter znesek 332,75 EUR kot znesek odškodnine. V zvezi z navedenim nakazilom tožnica v tožbi zatrjuje, na to pa je opozorila tudi v svoji prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči, da ta znesek predstavlja poračun pokojnine za nazaj, in sicer glavnico in obresti. V prošnji je tudi navedla, da so njeni prejemki iz naslova pokojnine v relevantnem obdobju znašali 427,00 EUR ter dvakrat 510,30 EUR.

Po presoji sodišča je utemeljen tožbeni ugovor, da pri nakazilu v mesecu juliju v skupnem znesku 3.148,42 EUR ne gre za dohodek v smislu 21. člena ZSVarPre, ki bi ga bilo mogoče obravnavati kot periodični dohodek, na podlagi katerega se ugotavlja povprečni mesečni dohodek v obdobju treh koledarskih mesecev pred mesecem vložitve vloge. V skladu z navedeno določbo so periodični dohodki plače, pokojnine, preživnine, rente in drugi dohodki, ki jih upravičenec prejema v enakih ali podobnih zneskih v enakih ali podobnih časovnih obdobjih. Očitno je torej, da pri navedenem nakazilu ni šlo za izplačilo pokojnine za mesec julij 2014, saj je bila ta nakazana tožnici s posebnim nakazilom v znesku 428,36 EUR.

Tožena stranka tako v postopku ni ugotovila pravilnega dejanskega stanja, posledično pa je tudi nepravilno uporabila materialno pravo. Zaradi navedenega je sodišče tožbi tožnice ugodilo in zadevo vrnilo tožni stranki v ponovni postopek. V ponovnem postopku bo morala tožena stranka razjasniti pravno naravo spornega nakazila ter kolikor bo ugotovila, da je pri navedenem prejemku šlo za enkratni poračun pokojnine, kot to zatrjuje tožnica, bo morala navedeni prejemek upoštevati v skladu z določbo 23. člena ZSVarPre, ki določa, da se kot občasni dohodek upošteva dohodek, ki ga je upravičenec prejel samo enkrat in ni dohodek iz naslova priložnostnega dela. Občasni, neperiodični dohodki pa se v skladu z določbo prvega odstavka 23. člena ZSVarPre upoštevajo v višini razlike med povprečno mesečno višino teh dohodkov in 0,5 osnovnega zneska minimalnega dohodka iz 8. člena istega zakona.

Sodišče je izpodbijano odločbo odpravilo na podlagi 2. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1).

Ker je sodišče tožbi ugodilo, je tožnica upravičena do povračila stroškov postopka na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 v pavšalnem znesku, ki v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu znaša 15,00 EUR, glede na to, da je sodišče o zadevi odločilo na seji, tožnica pa se je v postopku zastopala sama. O tožničini zahtevi za taksno oprostitev pa sodišče ni odločalo, saj se v postopkih odločanja o dodelitvi brezplačne pravne pomoči sodne takse ne plačajo (četrti odstavek 10. člena Zakona o sodnih taksah).