Jedro

Metoda v prvem odstavku 3. točke določa, kaj vse mora vsebovati poročilo o naknadni kontroli kakovosti semena ter sortne pristnosti in sortne čistosti vzorcev semenskega materiala. Vendar pa v drugem odstavku navedene točke tudi določa, v kakšni obliki morajo biti pripravljeni rezultati opravljene naknadne kontrole, in sicer v obliki, kot je navedena v Prilogi 3 te metode.

Sodišče pritrjuje drugostopenjskemu organu, da je zapis o ugotovljenih lastnostih preverjanih rastlin primeren in skladen z metodo, ter jasno kaže na ugotovljene razlike na način, ki je razumljiv tako laiku kot strokovnjaku.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Toženka je s 1. točka izreka izpodbijane dopolnilne odločbe na podlagi 67. člena Zakona o semenskem materialu kmetijskih rastlin (v nadaljevanju ZSMKR) tožeči stranki prepovedala trženje 31.413 vrečic semena peteršilja sorte A., ker ne ustreza predpisanim zahtevam, opredeljenim v Pravilniku o trženju semena zelenjadnic (v nadaljevanju Pravilnik). Z 2. točko izreka je dobavitelju odmerila stroške postopka v višini 241,58 EUR, ki jih je dolžan plačati v roku 15 dni od prejema odločbe v korist državnega proračuna in s 3. točko izreka odločila, da pritožba zoper odločbo ne zadrži izvršitve. Iz obrazložitve odločbe med drugim izhaja, da je tožena stranka s strani pooblaščene uradne osebe na podlagi 36. člena ZSMKR odvzela vzorec semena navedenega peteršilja, pri čemer je bila tožeča stranka ob vzorčenju seznanjena tudi z možnostjo odvzema drugih vzorcev (duplikatov), česar ni zahtevala. Vzorec semena je bil poslan na Kmetijski inštitut Slovenije (v nadaljevanju KIS), ki ga je med drugim na kontrolnem polju analiziral še na sortno pristnost in čistost. KIS je toženi stranki posredoval Poročilo št. 1730/15, v katerem je bilo navedeno, da testirani vzorec semena peteršilja tako glede sortne pristnosti, kot sortne čistosti ne ustreza zahtevam iz Pravilnika, delež za sorto netipičnih rastlin pa je bil 100 %, z opombami „rastline so višje rasti in imajo manj fino narezane liste, manj izraženo obarvanje z antocianom na listnem peclju in korenu, koren je zgoraj širši in se hitreje zoži kot pri standardnem vzorcu". V Pravilniku je predpisan najvišji dovoljen delež za sorto netipičnih rastlin semen 10 %. Pooblaščena uradna oseba je pri tožeči stranki 12. 10. 2016 opravila obisk in ga seznanila z rezultati analiz in nadaljnjimi ukrepi v zvezi s prepovedjo trženja neustreznega semena peteršilja. Vročene pa so ji bile tudi kopija analiznih izvidov vzorčenih vrst zelenjadnic.

2. Drugostopenjski organ je zavrnil pritožbo tožeče stranke zoper izpodbijano odločbo. V odločbi med drugim opisuje potek postopka, iz katerega izhaja, da se tožeča stranka z rezultati vegetacijskega poskusa za peteršilj A. ne strinja, dodatno pa je 21. 10. 2016 na inšpekcijo posredovala dopis, v katerem izpostavlja, da so poročila o poskusih zelo skopa glede primerjalnega vzorca, da ni razvidno, s katero vzdrževalno selekcijo so primerjali seme, da ni bila prisotna na ogledu in da nima strokovnega materiala za primerjavo. Tožena stranka je nato tožeči stranki s sporočilom z dne 26. 10. 2016 pojasnila postopek, po katerem se preveri sortno pristnost in čistost na kontrolnem polju ter kje je dobila standardna vzorca, opozorila pa jo je tudi, da opis sorte, ki jo je posredovala tožeča stranka, ni pravilen, saj se nanaša na sorto „B.“, ki je ni v slovenski sortni listi ali v skupnem katalogu sort, in zato trženje s tem imenom v EU ni dovoljeno. Prav tako opis tudi ne ustreza zahtevam za uradni opis sorte glede na protokol Urada skupnosti za rastlinske vrste (CPVO) ali smernicam Mednarodne zveze za varstvo novih sortnih rastlin (UPOV). Glede ugovora v zvezi z izostankom prisostvovanja tožeče stranke tekom izvajanja vegetacijskega poskusa toženka navaja, da pri tem ne gre za uradno dejanje samega organa, temveč strokovne organizacije oziroma izvedenca, za katerega Zakon o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) ne določa, da bi morali v njem omogočiti sodelovanje strankam pri izvedbi dejanj. Izvedenec je dolžan pripraviti le izvid in mnenje, s katerim mora biti stranka seznanjena in mora imeti možnost, da v zvezi z njim zahteva pojasnila in postavlja vprašanja (194. člen ZUP). Poleg tega se lahko po Zakonu o inšpekcijskem nadzoru (v nadaljevanju ZIN) pri inšpekcijskem nadzoru nad pravno osebo vsa dejanja postopka in vsi dokazi izvedejo brez navzočnosti inšpekcijskega zavezanca, vendar mora biti ta naknadno z vsebino dejanj oziroma dokaza seznanjen in mu mora biti dana možnost, da se o njih izreče (tretji in četrti odstavek 29. člena ZIL). Navedeno je bilo tožeči stranki omogočeno. Argumentirano zavrača tudi ostale ugovore tožeče stranke in se sklicuje na predpisane postopke, ki so bili v obravnavanem primeru dosledno upoštevani.

3. Tožeča stranka se s takšno odločitvijo ne strinja, saj meni, da so bila kršena pravila postopka, zmotno in nepopolno pa je bilo ugotovljeno tudi dejansko stanje. Navaja, da je bila seznanjena zgolj z rezultati Poročila, brez kakršnih koli drugih pojasnil ali podatkov o izvedenih meritvah, na podlagi katerih bi bilo mogoče utemeljeno zaključiti, da testirano seme tožeče stranke ne ustreza zahtevam glede sortne pristnosti in čistosti po Pravilniku. Poleg tega je že na prvi pogled razvidno, da Poročilo ne vsebuje zahtevanih sestavin po sprejetih metodah. Poleg tega tožeča stranka ne more vedeti, s katero vzdrževalno selekcijo so bili njeni vzorci preverjeni, saj to dejstvo ne izhaja niti iz odločbe niti iz Poročila. Odločbe, ki se sklicuje na takšno Poročilo, ki samo po sebi predstavlja nezadostno podlago za ugotovitev dejanskega stanja, se torej ne da preizkusiti. Meni, da je Poročilo, za katerega se sicer strinja, da ima naravo izvedenskega mnenja, tako nepopolno, da bi bilo treba v skladu s 196. členom ZUP zahtevati njegovo dopolnitev. Tožeča stranka se s prejetim Poročilom ni strinjala in je 21. 10. 2016 toženi stranki podala tudi strokovna pojasnila, zakaj bi lahko do odstopanj v primerjanih sortah peteršilja prišlo. O podajanju pripomb na Poročilo, nestrinjanju z ugotovitvami testiranja in razlogih za dvom v pravilnost rezultatov ter odzivih tožene stranke na pripombe bi lahko pričala C.C. Poudarja, da gre za sorto, ki je že zelo stara in ima veliko uradnih vzdrževalcev po Evropi, zato je tožeča stranka prepričana, da se tudi elitno seme različnih vzdrževalcev razlikuje v detajlih, ki jih pri meritvah ugotavlja KIS. Poleg tega enoletni poskus na enem poskusnem polju ne more biti pravi in zavezujoč pokazatelj stanja. Tožena stranka je tožeči stranki posredovala pripombe na Poročilo, pri čemer je vztrajala, da ni v zadostni meri obrazloženo in je nepopolno, da toženki ni bila omogočena udeležba pri izvajanju dokazov, zaradi lastnih raziskav, ki jih je za tožečo stranko izvedla SPC, pa je nastal tudi utemeljen dvom v pravilnost ugotovitev, ki so izhajale iz njega. Zgolj sporočila, ki ga je tožeči stranki 26. 10. 2016 posredovala tožena stranka, pa ni mogoče šteti za strokovno mnenje v zvezi s podanimi pripombami. Poleg tega meni, da obrazložitev ne zadostuje pogojem iz 214. člena ZUP. Opozarja še, da je pregled semen izvedla D.D., ki ni pooblaščena uradna oseba, ki bi bila s strani ministrstva oziroma KIS imenovana za odločanje v postopku preverjanja vrstne in sortne pristnosti. Navaja še, da do izdaje odločbe, ko se je izvajala naknadna kontrola, kljub zaprosilom ni prejela nobenih vmesnih poročil meritev tekom rastne dobe, slik in vrednotenja, analiz zemlje, klimatskih meritev tekom rastne dobe in vseh drugih spremljajočih dejavnikov, poleg tega ji tekom rastne dobe ter morebitnem zagovarjanju in določevanju prave sortnosti ni bilo omogočeno sodelovanje, tožena stranka pa se tudi ni opredelila do njenih pripomb na Poročilo, pri čemer je to tudi pomanjkljivo. Tožena stranka pa te pomanjkljivosti kljub opozorilu ni odpravila. Zato meni, da je bila storjena bistvena kršitev določb postopka iz 3. točke drugega odstavka 237. člena ZUP.

4. Meni tudi, da je bilo tudi nepravilno ugotovljeno dejansko stanje. Pojasnjuje, da je leta 2016 v okviru lastne kontrole sorte peteršilja „A." poslala na testiranje vzorec semena in prejela odgovor, da se ne razlikuje od uradnega vzorca. Navedeno izhaja tudi iz opravljenega RIN testa z dne 15. 11. 2016, ki ga je tožeča stranka pridobila šele po izdani odločbi, zaradi česar ga ni mogla predložiti že prej. Zaradi ugotovitev, da večjih odstopanj med sortama ni, je tožeča stranka pri toženi stranki tudi že predlagala vpis sinonima „B.“. Poleg tega poudarja, da na Selekcijsko poskusnem centru ... izvaja tudi lastno dvojno kontrolo vseh partij semena, ki jih potem trži, kjer je bilo ugotovljeno, da se standardno seme sorte peteršilja A. v primerjavi z vzorcem elitnega osnovnega semena ujema 100 %, kar bo na zaslišanju lahko potrdil tudi pri tožeči stranki zaposleni E.E., ki je bil prisoten pri nadzoru. Sodišču predlaga odpravo dopolnilne odločbe, vrnitev zadeve toženki v ponovno odločanje ter povrnitev stroškov postopka.

5. Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka navedbe tožeče stranke iz tožbe ter predlaga njeno zavrnitev.

6. Tožba ni utemeljena.

7. Po presoji sodišča je odločba toženke pravilna in zakonita, ima oporo v citiranih materialnih predpisih ter izhaja iz podatkov v upravnih spisih. Toženka je v obrazložitvi izpodbijane odločbe podala pravilne razloge za svojo odločitev, ki jih je v skladu z določbami ZUP dopolnil drugostopenjski organ (prvi odstavek 251. člena ZUP). Sodišče zato v celoti sledi njeni obrazložitvi in ponovno ne navaja razlogov za svojo odločitev (drugi odstavek iste določbe). V zvezi s tožbenimi navedbami pa še dodaja:

8. Metoda v prvem odstavku 3. točke res določa, kaj vse mora vsebovati poročilo o naknadni kontroli kakovosti semena ter sortne pristnosti in sortne čistosti vzorcev semenskega materiala (v nadaljevanju Poročilo). Vendar pa v drugem odstavku navedene točke tudi določa, v kakšni obliki morajo biti pripravljeni rezultati opravljene naknadne kontrole, in sicer v obliki, kot je navedena v Prilogi 3 te metode. Pri tem je treba posebej označiti partije, ki niso ustrezale predpisanim zahtevam, in razloge, zaradi katerih niso ustrezale, poročilo pa mora vsebovati tudi priporočila za izvajanje naknadne kontrole v naslednjem letu. Sodišče pritrjuje toženki, da so rezultati opravljene kontrole, ki izhajajo iz poročila št. 1730/15 Kmetijskega inštituta Slovenije (KIS) z dne 28. 9. 2016 (v nadaljevanju Poročilo) in s katerimi mora biti med drugim seznanjen tudi inšpekcijski zavezanec, pripravljeni v obliki, kot je navedena v Prilogi 3 Metode, ter da Poročilo vsebuje vse predpisane podatke, ki jih določa navedena priloga. Zato je neutemeljena tožbena navedba, da Poročilo ne vsebuje sestavin, kot jih določa Metoda. Da rezultati opravljene kontrole ne bi bili pripravljeni v predpisani obliki, tožnica niti ne navaja.

9. Prav tako se sodišče ne strinja s tudi sicer povsem pavšalno tožbeno navedbo, da so ugotovitve iz Poročila zgolj pavšalne. Opis atipičnih rastlin v Poročilu po presoji sodišča ustreza določbi 2.3.3.2. Metode, ki določa, da se ocenjevanje vzorcev na kontrolnem polju izvede z vizualnimi pregledi rastlin na posamezni parceli med rastjo. Seznam opazovanih lastnosti pri posameznih vrstah zelenjadnic je sicer naveden v Prilogi 2 pod oznako B metode, pri čemer sodišče ugotavlja, da Priloga 2 za peteršilj seznama opazovanih lastnosti ne vsebuje. Vendar je iz seznama opazovanih lastnosti v Prilogi B navedenih rastlin mogoče ugotoviti, da je opis atipičnih lastnosti vzorca semena, kot izhaja iz Poročila in ki se nanaša na višino rastline, deljenost in obliko listov, obarvanje peclja in korena z antocianom in obliko korena, primerljiv opazovanim lastnostim tam navedenih rastlin, predvsem korenčnicam, torej opisane lastnosti, ki izhajajo iz Poročila, ustrezajo določbi 2.3.3.2. Metode. Sodišče zato pritrjuje drugostopenjskemu organu, da je zapis o ugotovljenih lastnostih preverjanih rastlin primeren in skladen z Metodo, ter jasno kaže na ugotovljene razlike na način, ki je razumljiv tako laiku kot strokovnjaku. Poleg tega opisane lastnosti ustrezajo lastnostim, ki izhajajo iz opisa uradnih vzorcev (nizozemskega in nemškega sortnega urada). Upoštevati pa je treba tudi, da gre za strokovno opravilo za to usposobljene osebe, kar je podrobno pojasnjeno v nadaljevanju.

10. Neutemeljen je tudi tožbeni ugovor, da tožnica ne more vedeti, s katero vzdrževalno selekcijo so bili njeni vzorci preverjani. Res je, da niti iz odločbe niti iz Poročila navedeno ne izhaja. Vendar pa že iz odločbe drugostopenjskega organa izhaja, da je prvostopenjski organ tožnici že 26. 10. 2016 (torej mesec dni pred izdajo izpodbijane odločbe), posredoval obširno pojasnilo, v katerem je podrobno opisan postopek oprave naknadne kontrole sortne pristnosti, navedeno pa je tudi, da je KIS za izvedbo predmetne naknadne kontrole pridobil dva standardna vzorca pri pristojnem nemškem in nizozemskem sortnem uradu. Glede na navedeno je bila tožnica že pred izdajo odločbe podrobno seznanjena s postopkom preverjanja ter s katerima vzorcema so bili njeni vzorci primerjani. Pojasnjeno pa ji je bilo tudi, da opis sorte, ki ga je tožeča stranka poslala toženki, za predmetno sorto ni relevanten, saj se nanaša na sorto „B.“, ki je ni niti v slovenski sortni listi niti v skupnem katalogu, in zato trženje s tem imenom na trgu EU ni dovoljeno. Po tem pojasnilu tožnica do izdaje izpodbijane odločbe dodatnih pripomb in dokaznih predlogov ni imela.

11. Sodišče se strinja tudi z utemeljitvijo drugostopenjskega organa, zakaj nesodelovanje tožnice pri izvajanju naknadne kontrole ne pomeni kršitve pravil postopka. S temi razlogi se sodišče strinja in jih ponovno ne navaja (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1).

12. Glede tožničinega sklicevanja na poskus, ki naj bi se izvajal na SPC in iz katerega naj bi izhajalo 100 % ujemanje vzorca semena z vzdrževalno sekcijo, pa sodišče tako kot tožena stranka ugotavlja, da dokazov v zvezi z navedenim zatrjevanim dejstvom tožnica ni predložila niti v upravnem niti v sodnem postopku. Tožnica v tožbi sicer predlaga zaslišanje pri njej zaposlenega E.E., ki naj bi navedeno potrdil, vendar hkrati ni navedla nobenega razloga, zakaj navedenega dokaza z zaslišanjem priče ni predlagala že v upravnem postopku. Zato gre za nedovoljeno tožbeno novoto (52. člen ZUS-1).

13. Prav tako je neutemeljen tožbeni ugovor, da D.D., ki je pripravila Poročilo, ni pooblaščena oseba za preverjanje vrstne in sortne pristnosti, zaradi česar Poročilo ne more biti verodostojno. Ne samo, da gre prav tako za nedovoljeno tožbeno novoto, saj tožnica tega ugovora ni uveljavljala že v upravnem postopku, za kar v tožbi ni navedla upravičenih razlogov, je tudi sicer ta ugovor neutemeljen. Da navedena oseba, za katero ni sporno, da deluje v okviru laboratorija KIS, za katerega tudi ni sporno, da razpolaga z ISTA akreditacijo, izpolnjuje zahteve za opravo naknadne kontrole sortne pristnosti in čistosti, izhaja iz določbe petega odstavka 15. člena Pravilnika o pogojih za opravljanje poljskih pregledov, vzorčenj in testiranj semenskega materiala kmetijskih rastlin pod uradnim nadzorom.

14. Glede tožbi priloženega RIN testa, ki ga je opravil F. z dne 15. 11. 2016, ki ga je tožeča stranka prvič priložila v postopku pred naslovnim sodiščem, pa se sodišče sklicuje na navedbo tožene stranke, da se ne nanaša na sorto „A.“, temveč na sorto „B.“, čemur tožeča stranka ni ugovarjala. Poleg tega je nesporno, da je bila tožeča stranka že tekom upravnega postopka z dopisom z dne 26. 10. 2016 seznanjena, da se navedeni sorti ne sme zamenjevati in da lahko prav taka zamenjava privede v zmotno prepričanje, da seme po pristnosti in čistosti ustreza standardnemu vzorcu.

15. Glede ugovorov, ki se nanašajo na pogoje, v katerih je bilo opravljeno preverjanje na kontrolnem polju, in bi lahko privedli do odstopanj od standardne vrste in ugovora, da enoletni poskus na enem poskusnem polju ne more biti pravi pokazatelj stanja pa se sodišče sklicuje na navedbe tožene stranke v drugostopenjski odločbi, da je treba upoštevati, da se preverjanje pristnosti in čistosti na kontrolnem polju izvaja preko za to pooblaščenih izvajalcev, ki so za to pridobili javno pooblastilo, pri čemer se morajo pri izvajanju kontrole držati navodil in smernic, ki opredeljujejo kvaliteto njihovega dela. Kontrole čistosti in pristnosti morajo izvajati v skladu z metodo naknadne kontrole semenskega materiala zelenjadnic, pri čemer mora biti poskus oskrbovan v skladu z dobro kmetijsko prakso za pridobivanje zelenjadnic, pri varstvu pred boleznimi in škodljivci pa je treba delovati v skladu z integriranim načrtom pridelave, enako pri varstvu pred pleveli. Poleg tega se tožeča stranka ne more sklicevati na nepreverljivost rezultatov, če kljub temu da je bila na to možnost opozorjena, čemur ne ugovarja, ni zahtevala odvzema drugega vzorca, kar ji omogoča postopek Mednarodne zveze za testiranje semena (ISTA).

16. Tožeča stranka glede samega poteka postopka oziroma poteka komunikacije med tožnico in toženko pred izdajo odločbe ter njeno vsebino v tožbi predlaga še zaslišanje Barbare Lončar Vrhovec. Ker pa je komunikacija med tožnico in toženko potekala pisno ter je razvidna iz listin v upravnem spisu in niti ni sporna, sodišče navedene priče ni zaslišalo.

17. Glede na navedeno je sodišče presodilo, da je tožba neutemeljena, zato jo je zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1. Sodišče je odločilo brez glavne obravnave, ker dejstva in dokazi, ki jih navaja tožeča stranka, niso pomembni za odločitev ali jih sodišče skladno s tem zakonom ne more upoštevati (druga alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1), kar je predhodno pojasnjeno. Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.