Jedro

Iz določila 1. odstavka 21. člena ZPPSL izhaja, da poravnalni senat upniški odbor imenuje z odredbo. Po določilu 2. odstavka 12. člena ZPPSL v zvezi s 1. odstavkom 71. člena ZPPSL poravnalni senat izda uradni osebi ali organu, ki opravlja postopek prisilne poravnave z odredbo nalog za izvršitev posameznih dejanj. Zoper tako odredbo je dovoljen ugovor, o katerem odloča poravnalni senat s sklepom. Odredba o imenovanju upniškega odbora pa nima narave odredbe iz 2. odstavka 12. člena ZPPSL, saj z njo poravnalni senat ne izdaja uradni osebi ali organu naloga za izvršitev posameznih dejanj, zato ima naravo sklepa. Sklep mora biti takrat, kadar je to potrebno, obrazložen (1. odstavek 133. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZPPSL).

Izrek

Pritožbi se ugodi in se prvostopni sklep v izpodbijani 4. točki glede S. d.d. in T.M. kot članov upniškega odbora razveljavi in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je začelo postopek prisilne poravnave nad dolžnikom M.C. d.o.o. iz Ljubljane (1. tč. izreka), za upraviteljico prisilne poravnave določilo M.B. (2. tč. izreka) ter upnike pozvalo, naj v zakonitem roku prijavijo svoje terjatve (3. tč. izreka). V petčlanski upniški odbor je imenovalo - SRD d.d. - M. - JP - Z. d.d. in - T.M. (4. tč. izreka). Hkrati je dolžniku naročilo, da mora založiti 2,600.000,00 SIT predujma (5. tč. izreka), v tromesečnem roku pa poravnalnemu senatu predložiti načrt finančne reorganizacije (6. tč. izreka). Proti odločitvi o imenovanju SRD in T. M. kot članov upniškega odbora je upnik M.T. d.d. iz Ljubljane vložil pravočasno pritožbo. Pritožbenega razloga ne navaja, iz vsebine pritožbe pa izhaja, da zatrjuje zmotno uporabo materialnega prava v posledici nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja. Ocenjuje, da niti SRD niti T.M. ne bi smela biti imenovana za člana upniškega odbora. SRD je edini lastnik dolžnika in zato ne more uspešno varovati koristi upnikov. Ker ima dolžnik še zaposlene delavce, T.M. pa je bivša delavka dolžnika, ne bi smela biti imenovana v upniški odbor ona, pač pa nekdo, ki je pri dolžniku še vedno zaposlen. Predlaga razširitev upniškega odbora in naj pritožbeno sodišče njega imenuje kot člana upniškega odbora namesto SRD. Pritožba je utemeljena. Iz določila 1. odstavka 21. člena ZPPSL izhaja, da poravnalni senat upniški odbor imenuje z odredbo. Po določilu 2. odstavka 12. člena ZPPSL v zvezi s 1. odstavkom 71. člena ZPPSL poravnalni senat izda uradni osebi ali organu, ki opravlja postopek prisilne poravnave z odredbo nalog za izvršitev posameznih dejanj. Zoper tako odredbo je dovoljen ugovor, o katerem odloča poravnalni senat s sklepom. Odredba o imenovanju upniškega odbora pa nima narave odredbe iz 2. odstavka 12. člena ZPPSL, saj z njo poravnalni senat ne izdaja uradni osebi ali organu naloga za izvršitev posameznih dejanj, zato ima naravo sklepa. Sklep mora biti takrat, kadar je to potrebno, obrazložen (1. odstavek 133. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZPPSL). Z izpodbijanim sklepom je prvostopno sodišče imenovalo petčlanski upniški odbor. Prvi član tega odbora je postal SRD, zadnji kot delavski zaupnik, pa T.M.. Pri tem ima SRD celotno svojo terjatev zavarovano z ločitveno pravico, T.M. pa je bivša delavka dolžnika. Ker ločitveni upniki za del terjatev, pokrit z ločitveno pravico, nimajo glasovalne pravice (1. odstavek 55. člena ZPPSL), po 5. odstavku 21. člena ZPPSL pa mora biti eden od članov upniškega odbora delavski zaupnik kot predstavnik delavcev, bi morala biti odločitev o imenovanju upnikov obrazložena. Ker pa ta odločitev prvostopnega sodišča nima razlogov, je podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZPPSL. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, prvostopni sklep v izpodbijanem delu razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Naloga upniškega odbora je varovanje koristi upnikov v postopku prisilne poravnave (1. odstavek 21. člena ZPPSL). Če bo poravnalni senat v ponovnem postopku kot člana upniškega odbora še enkrat imenoval SRD in T.M., bo morala biti taka odločitev tudi obrazložena. Pojasnjeno bo moralo biti, zakaj prvostopno sodišče ocenjuje, da bi kot varuh koristi upnikov lahko nastopal nekdo, ki glasovalne pravice sploh nima, kot delavski zaupnik pa delavec, ki pri dolžniku sploh ni več zaposlen. Zlasti za SRD, ki ima kot edini lastnik osnovnega vložka pri dolžniku po ZGD posebne dolžnosti do njega, bo moralo biti pojasnjeno, zakaj poravnalni senat ocenjuje, da njegovi interesi niso v koliziji z interesi ostalih upnikov. O predlogu, naj pritožbeno sodišče razširi upniški odbor in kot člana upniškega odbora imenuje tudi pritožnika, pa pritožbeno sodišče ni odločalo, ker za to ni pristojno (1. odstavek 21. člena ZPPSL).