Jedro

Osrednja osebnost pravice do stikov je otrok, in njegova konkretna korist je najvišje, odločilno merilo za vse odločitve o stikih. Ko gre za družinsko zadevo, je torej glavno vodilo tudi v izvršilnem postopku največja korist otroka. Glede na navedeno mora torej tudi izvršilno sodišče, ko izvršuje sodno odločbo (o stikih), presojati, če so podani razlogi, ki kažejo na to, da izvršba ne bi bila v korist otroka in v takem primeru je mogoč odstop od izvršitve skladno z izvršilnim naslovom.

Izrek

I.Pritožbi se ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da se glasi:

"I. Ugovoru dolžnice zoper sklep o izvršbi se ugodi, sklep o izvršbi z dne 5.10.2022 se razveljavi in predlog za izvršbo zavrne.

II. Stranki krijeta vsaka svoje stroške postopka."

II.Stranki krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje (v nadaljevanju tudi sodišče) je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor dolžnice zoper sklep o izvršbi (I. točka izreka) in dolžnici naložilo, da v roku osmih dni upnici povrne 1.658,64 EUR nadaljnjih izvršilnih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva nastanka zamude dalje do plačila.

2.Zoper ta sklep se pritožuje dolžnica po pooblaščenki. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi. Navaja, da sodišče ni sledilo navodilu višjega sodišča iz sklepa I Ip 79/2024 z dne 9.4.2024, in ni izvedlo dokaznih predlogov, ki jih je podala upnica, to je postavitev izvedenca pedopsihološke stroke in zaslišanje prič, ter ostalih dokazov. Sodišče je po uradni dolžnosti, brez dokaznega predloga strank, zaprosilo za vpogled v spise II N 62/2021, II N 260/2020 in II N 217/2023, in je sodelovalo ter si dopisovalo le z upnico, dolžnico pa izključilo - ni ji posredovalo sodnih pisanj in dopisovanj niti v vednost. Upnica je le soglašala s tem, da se v predmetnem postopku počaka na izvedensko mnenje klinične psihologinje dr. A. A., ki se je pridobivalo v drugem postopku (nepravdnem postopku za odvzem pravice do stikov II N 217/2023 pred Okrožnim sodiščem v Novi Gorici). Na naroku dne 16.12.2024 je nato sodišče obravnavalo navedeno izvedensko mnenje, v zvezi s katerim je dolžnica podala nasprotovanje uporabe v predmetnem postopku. Sodišče je tako kršilo načelo kontradiktornosti in pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu. Dolžnica je na navedeno izvedensko mnenje podala tudi pripombe, njegova vsebina pa ne odgovarja niti vsebini, ki bi jo bilo potrebno razčistiti v tem postopku. Sodišče naj bi vpogledalo tudi v mnenje Centra za socialno delo (v nadaljevanju CSD) z dne 19.1.2024, ki pa predlaga, da se začasno določijo uvajalni stiki, kar pomeni, da ni mogoče pričakovati, da bi lahko mati deklico prisilila v stik. Sodišče je zaključilo, da dolžnica svoje obveznosti po izvršilnem naslovu ni izpolnila v celoti, saj hčerke ni psihično pripravila na vzpostavitev stikov, pri tem pa ni navedlo, kaj bi morala (še) storiti.

3.Upnica v odgovoru na pritožbo le-tej nasprotuje in predlaga njeno zavrnitev. Zahteva povrnitev stroškov pritožbenega postopka.

4.Pritožba je utemeljena.

5.V obravnavani izvršilni zadevi je upnica vložila predlog za izvršbo na podlagi pravnomočnega in izvršljivega sklepa Okrožnega sodišča v Novi Gorici II N 62/2021 z dne 25.11.2021, v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Kopru IV Cp 123/2022 z dne 15.3.2022 (v nadaljevanju sklep z dne 25.11.2021), s katerim so bili določeni stiki med mld. B. B. in upnico kot staro materjo deklice. Sodišče je predlogu za izvršbo ugodilo in s sklepom z dne 5.10.2022 naložilo dolžnici, da od prvega naslednjega torka po pravnomočnosti sklepa o izvršbi dalje zagotavlja stike na način, da mld. B. B. preživi z upnico vsak drugi teden v mesecu na dan torek od 16.00 do 18.00 ure, pri čemer upnica prevzame deklico ob začetku stika v vrtcu, če se nahaja doma, pa na naslovu bivanja dolžnice, ki jo je ona ali od nje določena oseba dolžna pripeljati pred blok, v katerem živijo, upnica pa ob koncu stika pripelje deklico nazaj na naslov bivanja dolžnice, ki jo je ona ali od nje določena oseba dolžna prevzeti pred blokom, v katerem živijo, dolžnica je dolžna zagotoviti tudi, da mld. B. B. v času stika nima pri sebi pametne ure, telefona ali kakršne koli druge elektronske naprave. Za primer neizpolnitve obveznosti v določenem roku je sodišče izreklo denarno kazen v višini 1.000,00 EUR. Zoper izdani sklep o izvršbi je dolžnica vložila ugovor, ki ga je sodišče z izpodbijanim sklepom zavrnilo.

6.Osrednja osebnost pravice do stikov je otrok, in njegova konkretna korist je najvišje, odločilno merilo za vse odločitve o stikih. Ko gre za družinsko zadevo, je torej glavno vodilo tudi v izvršilnem postopku največja korist otroka. Glede na navedeno mora torej tudi izvršilno sodišče, ko izvršuje sodno odločbo (o stikih), presojati, če so podani razlogi, ki kažejo na to, da izvršba ne bi bila v korist otroka in v takem primeru je mogoč odstop od izvršitve skladno z izvršilnim naslovom.1 V konkretni zadevi je upnica kot dokaz predložila (torej soglašala je z njegovo uporabo v predmetnem postopku) izvedensko mnenje sodne izvedenke s področja klinične psihologije dr. A. A. z dne 15.10.2024, pridobljeno v nepravdnem postopku II N 217/2023, ki se vodi pred Okrožnim sodiščem v Novi Gorici, v katerem je navedeno, da stiki mld. B. B. z upnico za dekličin telesni in duševni razvoj niso ogrožajoči, vendar trenutno stiki deklici povzročajo čustveno stisko. Tako sodna izvedenka kot CSD (v mnenjih z dne 19.1.2024 in 8.11.2024, ki ju je prav tako predložila upnica) v navedenem nepravdnem postopku predlagata obdobje uvajalnih stikov. Po oceni pritožbenega sodišča torej ureditev stikov, kot izhaja iz sklepa z dne 25.11.2021, ki uvajalnih stikov (ob navzočnosti strokovne osebe CSD) ne določa, glede na trenutne okoliščine, upoštevaje navedeno izvedensko mnenje in mnenja CSD, ni v korist mld. B. B., zato ni mogoče dovoliti predlagane izvršbe. Gre namreč za specifično situacijo, ki narekuje izpeljavo dokaznega postopka, tudi z morebitno pomočjo sodnega izvedenca ustrezne stroke in CSD, ki bosta podala mnenje o tem, ali in po kolikšnem času je prehod na samostojne stike (brez navzočnosti strokovne osebe CSD) mogoč in v korist mld. B. B. Takšnemu spremljanju izvajanja stikov in postopnemu prehajanju s stikov ob navzočnosti na samostojne stike pa je namenjen nepravdni postopek za ureditev oziroma spremembo stikov. Upoštevaje koristi otroka bo torej potrebno sprožiti nov ali pa v okviru navedenega obstoječega nepravdnega postopka ugotoviti, kakšna oblika stikov je za določeno (začasno) kot tudi nedoločeno obdobje otroku v največjo korist in posledično ustrezno urediti stike.

7.Že zaradi navedenega je pritožbeno sodišče pritožbi dolžnice ugodilo in izpodbijani sklep v I. točki izreka spremenilo, tako da je ugovoru dolžnice zoper sklep o izvršbi v celoti ugodilo, sklep o izvršbi razveljavilo in zavrnilo predlog za izvršbo (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP), ne da bi se spustilo v vsebinsko obravnavo dolžničinih pritožbenih navedb (prvi odstavek 360. člena ZPP).

8.Ker so se tekom predmetnega postopka spremenile okoliščine, zaradi česar izvršitev skladno z izvršilnim naslovom ni (več) v korist otroka in je bilo zato potrebno sklep o izvršbi razveljaviti in zavrniti predlog za izvršbo, torej glede na potek dogodkov, je mogoče ugotoviti, da gre v tem primeru za situacijo iz 156. člena ZPP, ko so stroški strank nastali po naključju, ki se je vsaki od njiju primerilo. Glede na navedeno pritožbeno sodišče meni, tudi v luči družinskopravne zakonodaje, da je pravilna odločitev takšna, da stranki krijeta vsaka svoje izvršilne stroške, zato je izpodbijani sklep v II. točki izreka temu ustrezno tudi spremenilo. Na enaki podlagi je pritožbeno sodišče odločilo tudi, da vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka.

9.Pritožbeno sodišče je navedene določbe ZPP uporabilo na podlagi določbe 15. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju.

-------------------------------

1Gl. tudi odločbo Ustavnega sodišča RS št. Up-868/14 z dne 16.6.2016.

Zveza:

Zakon o izvršbi in zavarovanju (1998) - ZIZ - člen 238f Družinski zakonik (2017) - DZ - člen 7, 142 Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 156

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.