Jedro

Presoja odmere denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

Vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

: Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje razsodilo, da je tožena stranka dolžna tožeči plačati odškodnino v višini 2.400,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 3. 3. 2006 dalje do prenehanja obveznosti, v presežku je zavrnilo tožbeni zahtevek ter odločilo, da vsaka stranka nosi svoje stroške pravdnega postopka.

Zoper zavrnilni del sodbe se pritožuje tožeča stranka zaradi napačne uporabe materialnega prava. Predlaga spremembo izpodbijane sodbe tako, da pritožbeno sodišče tožbenemu zahtevku v celoti ugodi, podrejeno pa predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Sodišče prve stopnje je odškodnino napačno odmerilo, saj je v premajhni meri upoštevalo izpovedbo tožnika. Premalo je upoštevalo tožnikove nevšečnosti tekom zdravljenja, pri zmanjšanju življenjskih aktivnosti pa, da je kot mlada oseba moral opustiti številne športne aktivnosti. Tožbeni zahtevek na plačilo odškodnine za strah je bil neutemeljeno zavrnjen, saj je bil izkazan strah ob škodnem dogodku, kot tudi za izid zdravljenja. Napačna je tudi odločitev o stroških postopka.

Tožena stranka v odgovoru na pritožbo predlaga zavrnitev pritožbe in potrditev sodbe sodišča prve stopnje.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je tožniku odškodnino odmerilo v skladu z določilom 179. člena Obligacijskega zakonika (1), ki določa, da oškodovancu pripada pravična denarna odškodnina za pretrpljene telesne bolečine, za pretrpljene duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti in za strah, če okoliščine primera, zlasti pa stopnja bolečin in strahu ter njihovo trajanje to opravičujejo. Glede pretrpljenih telesnih bolečin in nevšečnosti med zdravljenjem je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je tožnik pretrpel zvin levega gležnja, ki mu je bil oskrbljen z elastičnim povojem. Dobil je navodila za funkcionalno zdravljenje, predpisan mu je bil počitek z dvignjeno poškodovano okončino, hlajenje z ledom in po potrebi analgetik. Za delo je bil nesposoben od 11. 10. 2005 do 25. 11. 2005. Desetkrat je obiskal fizioterapijo. Glede na tako ugotovljeno dejansko stanje, je sodišče prve stopnje pravilno odmerilo odškodnino v višini 1.400,00 EUR na podlagi prvega odstavka 179. člena OZ. Tudi vse okoliščine, ki jih v pritožbi izpostavlja tožnik, je prvo sodišče pri odmeri odškodnine pravilno in v zadostni meri upoštevalo.

Sodišče prve stopnje je utemeljeno zavrnilo tožnikov odškodninski zahtevek za (primarni in sekundarni) strah, saj ni uspel dokazati, da je bil prestani strah dovolj intenziven, zaradi česar bi v duševnosti tožnika pustil trajnejše posledice, niti ni dokazal, da bi strah trajal dalj časa.

Neutemeljeno pritožnik napada odmero odškodnine za pretrpljene duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti. Tožnik ni predlagal izvedenca medicinske stroke, prvo sodišče pa je zgolj na podlagi izpovedbe tožnika ugotovilo, da je tožnik dokazal, da ne more več opravljati trenerstva mladih nogometašev, ker se težje ukvarja s športom, da ne more opravljati poskokov in počepov, težje hodi po stopnicah in neravnem terenu. Glede na tako ugotovljeno dejansko stanje je sodišče prve stopnje tožniku pravilno dosodilo pravično odškodnino v višini 1.000,00 EUR. Vse okoliščine, ki jih tožnik ponovno navaja v pritožbi, pa je sodišče prve stopnje pri tem v zadostni meri upoštevalo.

Glede odškodnine za materialno škodo je sodišče prve stopnje tožnikov zahtevek pravilno zahtevek zavrnilo, saj za nastanek materialne škode tožnik ni predložil dokazov. Sklicevanje pritožnika na določilo 216. člena ZPP (2) ni utemeljeno, saj je on tisti, ki mora v skladu z določilom 7. in 212. člena ZPP navesti dejstva in predlagati dokaze, na katere svoj zahtevek opira.

Odmerjena odškodnina v višini 2.400,00 EUR predstavlja 2,6 povprečne plače in je v skladu z načeloma individualizacije in objektivne pogojenosti višine odškodnine ter je glede na vse okoliščine konkretne zadeve pravilno odmerjena in umeščena v obstoječo sodno prakso.

Neutemeljen je pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje o stroških pravdnega postopka napačno odločilo. Glede na tožnikov uspeh (56%), je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da vsaka stranka krije svoje pravdne stroške (drugi odstavek 154. člena ZPP).

Ker niso podani razlogi, iz katerih se sodba izpodbija, niti razlogi, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnost, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP). Tožnik s pritožbo ni uspel, odgovor tožene stranka pa ni pripomogel k hitrejši rešitvi zadeve, zato ni bil potreben (prvi odstavek 155. člena ZPP), zato vsaka stranka krije svoje pritožbene stroške (drugi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP).

(1) Uradni list RS, št. 83-4287/2001, stran 8345. (2) Uradni list RS, št. 26-1210/1999, stran 2829.