Jedro

Intenzivnost obdolženčevega ravnanja in poškodbe, ki sta jih oškodovanki utrpeli, pa vsekakor pritrjujejo zaključku sodišča prve stopnje, da je obdolženi storil kaznivi dejanji lahke telesne poškodbe iz člena 122/II-1 in člena 122/I KZ-1. Zato odnos konsumpcije med kaznivimi dejanji lahke telesne poškodbe in kaznivim dejanjem nasilja v družini, v obravnavanem primeru ni podan.

Izrek

I. Pritožba zagovornika obdolženega A. A. se zavrne kot neutemeljena in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Obdolženega se oprosti plačila sodne takse, nagrada in potrebni izdatki zagovornika obdolženega, postavljenega po uradni dolžnosti, bremenijo proračun.

Obrazložitev

1. Z napadeno sodbo je sodišče prve stopnje obdolženega A. A. spoznalo za krivega kaznivega dejanja nasilje v družini po prvem odstavku 191. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1), opisanega pod točko I izreka napadene sodbe, za katerega mu je določilo kazen deset mesecev zapora, kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe po drugem v zvezi s prvim odstavkom 122. člena KZ-1, opisanega pod točko II izreka napadene sodbe, za katerega mu je določilo kazen tri mesece zapora in kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe po prvem odstavku 122. člena KZ-1, opisanega pod točko III izreka napadene sodbe, za katerega mu je določilo kazen dva meseca zapora, nakar mu je po 2. točki drugega odstavka 53. člena KZ-1 izreklo enotno kazen eno leto in dva meseca zapora, v katero mu je po prvem odstavku 56. člena KZ-1 vštelo čas, prestan v priporu in sicer od 20. 10. 2019 od 10.45 ure dalje. Po četrtem odstavku 95. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) je sodišče prve stopnje obdolženega oprostilo plačila stroškov kazenskega postopka iz 1. do 6. točke drugega odstavka 92. člena ZKP. Po prvem odstavku 97. člena ZKP pa se nagrada in potrebni izdatki zagovornika obdolženega, odvetnika D. D. izplačajo iz proračunskih sredstev.

2. Zoper takšno sodbo se je pritožil zagovornik obdolženega zaradi kršitve določb materialnega prava, s predlogom pritožbenemu sodišču, da napadeno sodbo glede točke I njenega izreka potrdi, v točkah II in III pa razveljavi.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Zagovornik obdolženega uveljavlja pritožbeni razlog kršitve določb materialnega prava, ne da bi pri tem konkretiziral, katero kršitev kazenskega zakona iz člena 372 ZKP uveljavlja. Z navedbo, da gre v obravnavani zadevi za idealni stek, ker sta kaznivi dejanji lahke telesne poškodbe opisani pod točkama II in III izreka napadene sodbe sestavni del kaznivega dejanja nasilja v družini po prvem odstavku 191. člena KZ-1, meri na kršitev zakona iz člena 372/1 ZKP.

5. Uveljavljana kršitev po oceni pritožbenega sodišča ni podana. Pravna kvalifikacija, kot izhaja iz izreka napadene sodbe, kjer je ravnanje obdolženca pravno opredeljeno kot kaznivo dejanje nasilja v družini po prvem odstavku 191. člena ZK-1 in kaznivih dejanj lahke telesne poškodbe po drugem v zvezi s prvim odstavkom 122. člena KZ-1 in po prvem odstavku 122. člena KZ-1, je povsem pravilna. Navedeno potrjujejo poškodbe, ki sta jih utrpeli oškodovanki in sicer B. B. udarnine glave, desnega ramena, desnega komolca, desnega kolka, levega stegna ter desnega stopala, C. C. pa udarnine glave in desne strani prsnega koša ter raztrganino desnega ustnega kota in sam način storitve, ko je obdolženec oškodovanko B. B. potisnil tako, da se je zaletela v steno in padla na klop, jo prijel za ramo in potisnil tako, da je padla na tla, na tleh ležečo pa še obrcal, oškodovanko C. C. pa z odprto dlanjo večkrat udaril v predel lic, stisnil in zasukal del nosu. Takšna intenzivnost obdolženčevega ravnanja in poškodbe, ki sta jih oškodovanki utrpeli, pa vsekakor pritrjujejo zaključku sodišča prve stopnje, da je obdolženi storil kaznivi dejanji lahke telesne poškodbe iz člena 122/II-1 in člena 122/I KZ-1. Zato odnos konsumpcije med kaznivimi dejanji lahke telesne poškodbe in kaznivim dejanjem nasilja v družini, v obravnavanem primeru ni podan, kot to zmotno meni zagovornik, ki ne more biti uspešen niti, ko se sklicuje na sodno prakso, saj ne gre za enak primer kot obravnavan.

6. Zagovornik obdolženega sicer ne graja odločbe o kazenski sankciji, vendar je pritožbeno sodišče skladno z določilom člena 386 ZKP napadeno sodbo preizkusilo tudi v tem delu. Ta preizkus je pokazal, da je sodišče prve stopnje v obravnavani zadevi pravilno ugotovilo in tudi ocenilo vse tiste okoliščine, ki vplivajo na vrsto in višino kazenske sankcije ter obdolžencu za posamezno kaznivo dejanje določilo povsem primerne zaporne kazni, kakor tudi enotno zaporno kazen eno leto in dva meseca zapora. Po oceni pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje dalo ustrezno težo tako obteževalnim kakor tudi olajševalnim okoliščinam in je izrečena enotna zaporna kazen sorazmerna tako s težo kaznivih dejanj, kakor tudi s krivdo obdolženca in bo z njo tudi v celoti dosežen namen kaznovanja, tako da obdolženi v bodoče ne bo ponavljal tovrstnih kaznivih dejanj.

7. Glede na navedeno in ker pritožbeno sodišče pri uradnem preizkusu napadene sodbe skladno z določilom člena 383/I ZKP ni ugotovilo kršitev, je o pritožbi zagovornika obdolženega odločilo tako, kot izhaja iz izreka te sodbe (člen 391 ZKP).

8. Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na določilu členov 95/IV ZKP v zvezi s 98 ZKP in 97/I ZKP.