Jedro

Če razlogi za odložitev vojaških vaj, ki jih je navajal tožnik v svoji vlogi, niso našteti v 53. členu zakona o vojaški dolžnosti, ki take razloge taksativno našteva, potem pristojni organ v zakonu ni imel podlage, da bi ugodil tožnikovi zahtevi.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila tožnikovo pritožbo zoper odločbo Mestnega sekretariata za obrambo mesta Ljubljana z dne 28.1.1994, s katero je organ prve stopnje zavrnil tožnikovo prošnjo za odložitev vojaške vaje, na katero je bil vpoklican za čas od 20. do 21.11.1993, ker je ugotovil, da ne obstajajo razlogi za odložitev, določeni v 53. členu zakona o vojaški dolžnosti. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe sledi, da je tožnik zaprosil za odložitev vojaških vaj zaradi odsotnosti izvenzakonske partnerice, zaradi česar mora skrbeti za dva mladoletna otroka. Določila 53. in 54. člena zakona o vojaški dolžnosti taksativno naštevajo razloge za odložitev vojaške vaje na prošnjo vojaškega obveznika v rezervnem sestavu. Obrazložitev izpodbijane odločbe navaja, da se vaja odloži zaradi bolezni vojaškega obveznika, istočasnega vpoklica na vojaške vaje dvoje ali več članov gospodinjstva ali služenje vojaškega roka, študija, smrti ali hude bolezni v gospodinjstvu oziroma naravne ali druge hude nesreče ter istočasnega težkega položaja v gospodinjstvu, do katerega bi prišlo ob odhodu obveznika na vajo, smrtnega primera v družini ali pričakovanja rojstva tik pred odhodom ali med odhodom na vojaške vaje ter koriščenja dopusta za varstvo in nego otroka. Izjemoma pa se lahko vojaško vajo odloži tudi zaradi neodložljivih službenih potreb ter neodložljivih kmetijskih ali obrtniških opravil. Ker zakon razlogov, kakršne je navajal tožnik v prošnji za odložitev vaje, ne predvideva, se tožena stranka z razlogi za zavrnitev tožnikove prošnje strinja in je tožnikovo pritožbo zato zavrnila ter ni mogla upoštevati sicer tehtnih tožnikovih navedb in dejansko težkega položaja, v katerem se je znašel. Tožnik izpodbija v uvodu sodbe navedeno odločbo tožene stranke, ker je bil v času trajanja vojaških vaj edini skrbnik dveh mladoletnih otrok v starosti 2 in 9 let in bi z njegovo odsotnostjo bili otroci prepuščeni samim sebi, saj je v njegovem primeru brez sorodstva v istem gospodinjstvu, stari starši pa so tudi sicer fizično nezmožni skrbeti za otroke. V času, odrejenem za popravo oziroma na dopolnitev tožbe pa je že prejel položnico za kazen od sodnika za prekrške.

Tožba ni utemeljena.

V prvem odstavku 53. člena zakona o vojaški dolžnosti (v nadaljevanju: ZVojD, Uradni list RS štev. 18/91) so v točkah 1 do 7 navedeni razlogi, zaradi katerih se vojaškemu obvezniku v rezervnem sestavu na njegovo prošnjo odložijo vojaške vaje, tožena stranka pa jih je v obrazložitvi izpodbijane odločbe naštela, kakor jih je preje povzelo sodišče. Sodišče soglaša s stališčem tožene stranke, da so razlogi za odložitev vojaških vaj v navedeni zakonski določbi našteti taksativno (ne primeroma). Sodišče zato nima pomislekov glede pravilnosti ugotovitve tožene stranke oziroma organa prve stopnje, da razlogi, ki jih je navajal tožnik v svoji prošnji oziroma v pritožbi, ponovil pa jih je tudi v tožbi, niso taki, ki bi glede na določbo 53. člena ZVojD lahko bili pristojnemu organu podlaga za odložitev vojaških vaj. Po oceni sodišča je tožena stranka tožniku ustrezno pojasnila, da sta tako organ prve stopnje kot tožena stranka vezana na predpise oziroma na že navedeni opis razlogov, kar pomeni spoštovanje načela zakonitosti.

Glede na navedeno je sodišče presodilo, da je tožba neutemeljena in jo je zato zavrnilo na podlagi 2. odstavka 42. člena zakona o upravnih sporih, ki ga je sodišče na podlagi 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS štev. 1/91-I in 45/1/94) smiselno uporabilo kot predpis Republike Slovenije.