Jedro

Tožeča stranka od tožene stranke terja najemnino za poslovni prostor, najemnino za stanovanje, plačilo obratovalnih stroškov in plačilo iz naslova vlaganj v gostinski lokal. Ker imajo zahtevki, ki jih uveljavlja tožeča stranka, različno dejansko in pravno podlago in se torej revizijska vrednost določa od vrednosti vsakega posameznega zahtevka, z revizijo izpodbijani del tožbenih zahtevkov pa v nobenem primeru ne dosega revizijskega praga, je revizija nedovoljena.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je toženi stranki naložilo, da mora tožeči stranki plačati 1.910.883 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 24.3.2005 do plačila in ji povrniti 484.638 SIT pravdnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 24.3.2005 do plačila. Višji tožbeni zahtevek je zavrnilo.

Sodišče druge stopnje je delno ugodilo pritožbi tožene stranke in sodbo sodišča prve stopnje v ugodilnem delu spremenilo tako, da je obveznost tožene stranke znižalo na 1.820.883 SIT. V ostalem je pritožbo zavrnilo in v nespremenjenem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Proti tej sodbi je tožena stranka vložila revizijo iz vseh revizijskih razlogov s predlogom, naj ji Vrhovno sodišče Republike Slovenije ugodi, sodbi sodišč prve in druge stopnje razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navaja, da imata sodbi sodišč prve in druge stopnje takšne pomanjkljivosti, da ju ni mogoče preizkusiti. Ob pravilni presoji izvedenih dokazov ni mogoče zaključiti, da je kdajkoli prišlo do soglasja pravdnih strank o plačilu najemnine, ki bi bila višja od 50.000 SIT mesečno. Prav tako pa se pravdni stranki nista sporazumeli, naj tožena stranka za uporabo prostorov v pomožni zgradbi plačuje najemnino v višini 20.000 SIT mesečno. Napačen je zaključek, da je tožena stranka odpeljala skupni inventar. Toženka je od tožeče stranke prejela 230.000 SIT, s čimer je slednja financirala nakup baldahina in ureditev nove ograje.

Revizija je bila vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Revizija ni dovoljena.

Tožeča stranka v tožbi objektivno kumulira štiri denarne zahtevke. Če imajo zahtevki v tožbi različno podlago ali če se uveljavljajo zoper več tožencev, se določi pristojnost po vrednosti vsakega posameznega zahtevka (drugi odstavek 41. člena Zakona o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 73/07 -ur. p. b., ZPP).

Tožeča stranka od tožene stranke terja najemnino za poslovni prostor 508.500 SIT (sedaj 2.121,93 EUR), najemnino za stanovanje 590.000 SIT (sedaj 2.462,02 EUR), 145.547 SIT (sedaj 607,35 EUR) obratovalnih stroškov in 576.836 SIT (sedaj 2.407,09 EUR) iz naslova vlaganj v gostinski lokal. Revizija je dovoljena zoper pravnomočno sodbo, če vrednost izpodbijanega dela presega 4.172,92 EUR (prej 1.000.000 SIT, drugi odstavek 367. člena ZPP). Ker imajo zahtevki, ki jih uveljavlja tožeča stranka, različno dejansko in pravno podlago in se torej revizijska vrednost določa od vrednosti vsakega posameznega zahtevka, z revizijo izpodbijani del tožbenih zahtevkov pa v nobenem primeru ne dosega revizijskega praga, je revizija nedovoljena.

Nedovoljeno revizijo je moralo revizijsko sodišče zavreči (377. člen ZPP).